Damijan Toplak
Že peto šparglijado so pripravili prejšnji konec tedna. Prireditev je nadvse uspela, saj je v nedeljo prireditveni prostor obiskalo več kot tisoč obiskovalcev - in to ne le iz občine Starše, ampak tudi iz bolj oddaljenih krajev. Ob šparglijadi v Dolgi vasi pri Lendavi je ta v Rošnji ena največjih prireditev v Sloveniji, pripravljena v čast špargljev, ki postajajo vedno bolj priljubljena zelenjava tudi na slovenskih krožnikih. Občina Starše, Turistično društvo Starše ter Bar Ivanka iz Rošnje so obenem pripravili kolesarski trim Baron turizma 2022.
Tega sta se v skupini približno 50 kolesarjev udeležila tudi starški župan Stanislav Greifoner in starški podžupan Anej Lukan. Start je bil v Staršah, v Zlatoličju so se kolesarji odpočili in okrepčali na izletniški kmetiji Golob, nato pa kolesarjenje nadaljevali do Prepolj, Trnič, Brunšvika, Marjete na Dravskem polju in do prireditvenega prostora pri Baru Ivanka v Rošnji.
Ni bilo hrane brez špargljev
Tam so jih pričakale kulinarične dobrote, katerih posebnost je bila, da so jim dodali šparglje. Ti so bili v kruhu, pleskavicah, mesnem siru, pivskih klobasah, spomladanskih zavitkih, rižoti in v testeninah, manjkali niso niti ob morskih školjkah, na voljo je bila še špargljeva juha, umešana jajca s šparglji, ne nazadnje so ponudili skutino gibanico s šparglji. Zbrani niso mogli prehvaliti, kako okusno je bila pripravljena hrana s šparglji - in tudi zaradi tega jih je veliko kljub muhastemu vremenu prišlo na šparglijado v Rošnjo, ki so jo zadnji leti močno pogrešali. Verjetno ne pretiravamo, ko zapišemo, da gre za najbolj množično prireditev v občini Starše, katere pobudnika sta Boštjan Pesek in Robi Selinšek, ki na dveh hektarjih njiv v Rošnji letno pridelata tri do štiri tone špargljev.
Sezona te vedno bolj priljubljene zelenjave traja od 20. aprila do 15. junija, razloži Boštjan Pesek, ki pove, da na njihovi kmetiji v Rošnji ekološko pridelujejo še česen, drugače pa na dvanajstih hektarjih tudi pšenico, koruzo in krompir. V zadnjih letih vedno bolj opuščajo prašičerejo, saj imajo v hlevih manj kot 20 prašičev. S kolegom Robijem Selinškom sta se podviga s šparglji lotila leta 2011, ko sta v tem zaslutila poslovno priložnost - a s pridelavo špargljev se ne ukvarjata poklicno, ker je sezona prekratka, zato imata redno zaposlitev. Obenem se za zdaj nista odločila, da bi iz špargljev izdelovala kakšne izdelke. V starški občini sta edina pridelovalca špargljev, jih je pa še nekaj v okolici Maribora. Pridelovalca špargljev iz Rošnje priznavata, da so se odločili za šparglijado v domačem kraju zaradi promocije te zelo zdrave zelenjave in da povečajo njihovo prodajo.
Zrastejo do deset centimetrov dnevno
"Šparglji so trajnica, ki lahko na isti njivi uspeva približno 15 let, potem pa je treba na njivi za nekaj let posaditi ali zasejati kaj drugega. Tudi zaradi tega imamo več njiv in so bili šparglji sajeni v različnih časovnih obdobjih, da se nam ne bi zgodilo, da bi kakšno sezono ostali brez njih. V rastnem obdobju lahko šparglji zrastejo tudi do deset centimetrov dnevno, so pa zelo občutljivi na mraz. Med rastjo ne smejo biti temperature pod lediščem, saj v tem primeru šparglji, ki so že začeli rasti, ne uspejo. Iz preteklih izkušenj še lahko povem, da so začetni vložki v pridelavo špargljev ogromni, pridelava pa praviloma postane donosna od četrtega leta pridelave. Šparglji imajo kar nekaj škodljivcev - od špargljeve muhe do fuzarioze, zato jih je treba skrbno pridelovati," pojasni Boštjan Pesek in zaključi, da je za pridelavo špargljev primerna lažja in bolj kvalitetna zemlja, kakršne v Rošnji ne primanjkuje. Ob belih špargljih, ki rastejo v zemlji ali pod zastirko, poznamo še zelene in vijolične šparglje, ki se vloženi lahko uživajo dalj časa, a krajše obdobje kot sveža zelenjava.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
