V vročem poletju pripravljamo hladne jedi, da nam ni treba stati za štedilnikom

Jagod je še vedno dovolj, čeprav se vrhunec sezone tega sadja počasi končuje. Zato pa je v izobilju drugega jagodičevja - ribez, borovnice in maline kar kličejo, da si jih privoščimo, marelice so ravno prav sladke in primerne za vsakršno uporabo, breskve vabijo, da zagrizemo vanje, in tudi prve slive so že popestrile poletno sadno ponudbo. Da lubenic in dinj sploh ne omenjamo. Najbolje je seveda, da si vse to sadje v čim večji meri privoščimo sveže, saj še vedno velja, da je sezonska hrana iz okolja, v katerem smo, daleč najbolj zdrava in primerna. Poleg tega je jagodičevje, za katerega velja, da sodi med najbolj zdravo sadje, primerno tudi za zamrzovanje in si ga zato lahko shranimo za zimo. O tradiciji, da si iz svežih marelic in sliv pripravimo cmoke, sploh ni treba izgubljati besed, če jih nekaj zamrznemo, pa tudi ne bo odveč. In ne pozabimo na sokove, sirupe, marmelade in kompote, ki nam bodo v hladnih zimskih dneh vsaj nekoliko nadomestili sveže sadje. In seveda so tukaj še sladice - raznovrstno sadje lahko uporabimo za pripravo sadnih solat, sladoleda, pit in zavitkov, le težkemu testu in kremam se velja poleti izogniti. Tu so še različni napitki. Ni nujno, da so ledeno hladni, da bi nas v vročih dneh osvežili. Staro pravilo je, da nas v vročini najbolj odžejajo pijače običajne temperature, torej ne preveč mrzle, a mnogi v vročih dneh vseeno prisegajo na kozarce, polne ledu. Kakorkoli komu ustreza, bi lahko rekli, morda velja upoštevati le opozorilo, da bodimo v vročini previdni s količino alkohola. Sploh, ko je ta skrit v sadni pijači, kot so na primer popularna sangria in podobni poletni napitki ali različni koktajli. Ker poleti uspevajo tudi številna zelišča, jih uporabimo za napitke ali vsaj kot dodatek zanje. Meta, melisa, poprova meta so zelo uporabne, tudi iz cvetov sivke si zlahka pripravimo sirup ali sok, ki ga lahko nekaj dni hranimo v hladilniku. Sok limone ali limete bo poletnim pijačam dal še dodatno osvežitev.

Hladne sadne in zelenjavne juhe

​Pri nas sicer niso zelo pogosto na mizi, pa vendar je različno sadje primerno tudi za pripravo hladnih poletnih juh. Da ne bo vedno le gaspačo ali hladna jogurtova juha z zelišči, si poletno prehrano popestrimo na primer z juho iz višenj. Priprava je preprosta, saj izkoščičene višnje (lahko tudi češnje) kuhamo v sladkani vodi, ki naj je bo le toliko, da je sadje prekrito. Ko vsebina posode zavre, kuhamo na zmernem ognju še 10 minut. Potem del višenj spasiramo s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku, del pa jih pustimo celih. Juho vrnemo v posodo, v kateri se je kuhala, in med segrevanjem na majhnem ognju vmešamo majhno žlico jedilnega škroba, razmešanega v mrzli vodi. Dodamo lahko tudi ščepec cimeta ali vaniljev sladkor. Juho ohladimo in jo shranimo v hladilniku, preden jo postrežemo, ji dodamo nekaj tekoče sladke smetane in malo mete ali melise, lahko pa ji dodamo tudi tekoči jogurt.

Če ne maramo sladkih juh, si pač omislimo zelenjavne. Hladna kumarična juha bo pravšnja poletna osvežitev, da ne omenjamo znane španske juhe gaspačo, pripravljene iz različnih vrst zelenjave (paradižnika, paprika, kumare, bučke, korenje, koleraba), krušnih drobtin, olivnega olja in začimb. Prednost teh je, da sploh ne potrebujemo štedilnika, pač pa le multipraktik in posodo, v kateri jo bomo shranili v hladilniku. Pripravimo jo lahko tudi večer prej, tako da naslednji dan samo napolnimo krožnik in uživamo. S kosom česnovega ali črnega kruha se bomo ravno prav nasitili.

Pisane in zdravja polne solate

Seveda pa je poletje tudi idealen čas za pripravo solat. Kombinacije so brezmejne, prepuščene naši domišljiji in sestavinam, ki so nam na voljo. Listnate vrste solat, bučke, paradižnik različnih okusov in barv, olive in kapre, razne vrste sira (ne le feta, pač pa tudi mehki siri ali siri s plesnijo) so koristen dodatek, pa različni oreški, predvsem pražene pinjole, gobe, koruza, šparglji in še kaj so le nekatere od sestavin, s katerimi si pripravimo pisano in zdravja polno solato. Popestrimo jo z različnimi prelivi na osnovi olivnega olja ali jogurta, ki ga kombiniramo s kislo smetano, gorčico, pasto iz pečene paprike, balzamičnim kisom in različnimi zelišči. Že brez mesa bo takšna solata paša za oči in hvaležne bodo tudi brbončice, če ji dodamo še na hitro popečeno meso (piščančji file, rezine govejega fileja ali pa kose pečene ali kuhane ribe, rakove repke itd.), pa že imamo popoln obrok v eni skledi. Tudi riž in testenine so hvaležna sestavina poletne kuhinje, le težkim omakam se izognimo. Na maščobi na hitro prepečena zelenjava, tako da ostane čvrsta in hrustljava, obogatena s svežimi zelišči, se lepo ujema z različnimi oblikami in okusi testenin. Tudi na žaru pečena zelenjava poleti še prav posebno tekne, ob mesu z žara skoraj ne potrebujemo druge priloge. In še eno prednost ima tako pripravljena zelenjava: če nam ostane, je ne zavržemo, pač pa hladne ostanke s kisom, limoninim sokom in olivnim ali bučnim oljem pripravimo kot solato, ki jo ponudimo dobro ohlajeno.

Seveda pa se poleti ni treba odreči mesu. Velike pečenke v poletni vročini teknejo redkim, a manjši kosi mesa, na hitro popečeni in brez težkih omak, bodo pravšnja spremljava zelenjavi. Naj bo torej poleti nasprotno kot pozimi, ko je zelenjava praviloma le dodatek mesu.