Slavica Pičerko Peklar
Poldrugo desetletje je že, kar je Erna Bezjak iz Maribora prvikrat obiskala Konjeniški park Starošince pri Kidričevem, se zaljubila v konje, spoznala, da lahko s pomočjo terapevtskega jahanja obvladuje svojo bolezen, in se spoprijateljila z vsemi, ki delajo v parku. "Dobri dve leti sem prihajala jahat, potem za desetletje, tudi zaradi študijskih obveznosti, prekinila obiske, pred tremi leti sem se vrnila in zdaj sem tukaj med konji in na konju kar vsak teden. Dobro mi gre in s terapevtskega jahanja sem zdaj prešla na športno jahanje. Še več, z Metko, mojo terapevtko, sva se namreč dogovorili, da bova naredili še korak naprej in začeli sva priprave za sodelovanje na paraolimpijadi, ki bo leta 2024 v Parizu. Izziv je velik, tako zame kot za konja in seveda Metko, a v troje, sem prepričana, nam bo uspelo." Z Erno, ki kljub cerebralni paralizi živi povsem samostojno in je tudi zaposlena, prihaja v park tudi njena prijateljica Anja Rešeta: "Všeč mi je tukaj, vsi so tako zelo prijazni, pomagajo, svetujejo, jahanje resnično blagodejno vpliva na moje počutje." Tako Anja kot Erna sta članici Društva za cerebralno paralizo Sonček iz Maribora, ki, kot podobne organizacije s širšega območja, svoje uporabnike pogosto pripelje na terapevtsko jahanje v Starošince, kjer ima sedež organizacija Nazaj na konja, ki jo že skoraj dve desetletji vodita Alexander S. Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček.
Konji so v središču dogajanja
"Naša vizija je uresničevanje celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami ter sistematično razvijanje področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja. V vseh letih delovanja smo razvili številne programe aktivnosti in terapije s pomočjo konja za različne ciljne skupine uporabnikov. Organiziramo delavnice, športne in naravoslovne dni. Med našimi aktivnostmi imata pomembno mesto vzgoja in šolanje terapevtskih konjev. Z vsem našim znanjem sodelujemo tudi pri zasnovi, vzpostavitvi in organizaciji izobraževalnega sistema za strokovne kadre na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja," pravita sogovornika. V sklopu zavoda deluje tudi družinski center, eden kar v parku, drugi v nekdanjih prostorih občine Kidričevo.
S kočijo kmalu na pot v naravi
Po nova znanja in izkušnje
Zavod Nazaj na konja je že v preteklosti sodeloval v več projektih, tudi mednarodnih. "Običajno je šlo za prenos znanja, vsebine, ki so pomembno bogatile naše terapevtske programe, zdaj se še bolj odpiramo širši javnosti, saj opažamo, da je ljudi, ki si želijo vrnitve k naravi, vse več. Na našem dvorišču, ob 200-letni lipi, smo postavili tudi dve družinski leseni hiški in eno večjo, kjer lahko šolske ali počitniške dni v vseh letnih časih preživi za cel razred otrok. In to skupaj, v enem prostoru, kar je v času, ko je sobivanje na preizkušnji, še kako dobra izkušnja. Zdaj lahko kar v našem parku organiziramo izobraževalne seminarje. A nismo zazrti le vase, pač pa stavimo na sodelovanje s sosedi, z ljudmi, ki se dajejo s kmetovanjem in z naravo povezanimi dejavnostmi v širši okolici. Poskrbimo za dobro domačo hrano, na povezovanje pa stavimo tudi pri organizaciji izletov s kočijo, ko bodo naši obiskovalci spoznali tako bližnjo kot širšo okolico," pravita sogovornika. V zavodu je osem redno zaposlenih, sodelujejo pa s še nekaj terapevti in tistimi, ki poznajo delo s konji, sami pa tudi izobražujejo strokovnjake za izvajanje terapij s pomočjo konja. Svoje že poznano delo nadgrajujejo v okviru mednarodnega projekta Horse Based Tourism (HBT), ki jih povezuje z Madžarsko in našim Prekmurjem. "Mi v okviru tega ponujamo pet doživetij, šest kolegi iz Rakičana, še pet partnerji iz Madžarske," pravita sogovornika.
