Zavetnik sveti Jakob velja za prvi jesenski god, ki dodobra obarva grozdne jagode ranih sort, po gričih Slovenskih goric pa že ropotajo klopotci. Tudi Jakobski Dol je del tega območja. Nekdaj je bil krepko odrezan od sveta, kakor radi rečemo, a danes še zdaleč ni tako. Na nekoč starih kmečkih domačijah so zrasle nove - moderne; blatne kolovoze je davno zamenjal asfalt. Nekdaj težko delo na kmetijah je vse bolj postalo modernizirano in usmerjeno; tudi na račun mladih, ki so spoznali, da je kmetovanje lahko dobičkonosen in spoštovanja vreden stan.
Na kmetiji delajo tri generacije
Mladi prevzemnik kmetije Robi Matečko, po poklicu sicer energetik, sedaj pa vinogradnik in vinar, je začel kmetovati na družinski kmetiji na Spodnjem Hlapju v Jakobskem Dolu pred tremi leti. Na kmetiji živijo in delajo kar tri generacije. Nekdaj avstrijska posest Probstovih je bila v času agrarne reforme po drugi svetovni vojni dodeljena dedku in babici - Siničevim, ki sta bila tistega davnega časa zelo marljiva in delovna viničarja. Hišo Probstovih, ki je bila zgrajena leta 1941 s še dvema zelo podobnima v bližnji okolici, so obnovili v istem stilu, dogradili pa poslovne objekte (polnilnica, kleti …). Kmetijo sta nasledila Robijeva starša Anton in Lidija, pred nekaj leti pa se je družina razširila; Robi Matečko si je ustvaril družino z ženo Ireno in otrokoma srednješolko Niko (16 let) in Mihom (2 leti). In tako domačija z urejeno okolico in rožami kar vabi …
Vinogradnik mora imeti en pridelek v denarnici, drugega na trti, tretjega pa v kleti
Za jurkino penino zlato priznanje
Vino stekleničijo dobrih 20 let, poleg litrskih steklenic in buteljk zadnja leta tudi penine. V posameznem letniku ustekleničijo približno 25 tisoč steklenic. Večino polnitev predstavljajo mlada sveža suha vina, ki zorijo 16 do 24 mesecev. Stalni kupci so gostinci iz Koroške in Gorenjske, precej vina prodajo doma, v zadnjem času so kakovost vin prepoznali vse bolj pogosti kupci iz Avstrije. Robi se je že pred desetletjem navduševal nad peninami, ki jih je začel stekleničiti leta 2001. Večino znanja o peninah je našel na spletu. Prav njegova zgodba pa se je začela pred devetimi leti s hibridom jurke, ki jo imajo zaradi močnega sadnega okusa radi predvsem mlajši pivci, pet let pa je potreboval, da jo je lahko začel stekleničiti kot fermentirano pijačo. Za jurkino penino je nedavno na ocenjevanju samorodnic v Beltincih prejel zlato priznanje. V glavnem pridelujejo polsuhe penine iz sort beli pinot, muškatno penino iz rumenega muškata, zlato penino z dodatkom jedilnih zlatih delcev, jagodno penino z dodatkom jagodnega likerja. Penine dozorevajo v kleti dve do pet let. Pravkar je dozorela nova sorta penine Bleščeči muškat z osnovo rumenega muškata, ki čaka le še na etiketo.
