Simoničeva domačija v Trnovski vasi je več kot 200 let stara cimprana in s slamo krita hiša, ki so jo domačini sklenili obvarovati pred propadanjem. Da bi privarčevali pri stroških obnove, so dela, ki ne zahtevajo strokovnjakov, opravili domači prostovoljci. Člani lokalnih društev ljubiteljev stare tehnike, turističnega društva, društva gospodinj in kulturnega društva so poskrbeli za čiščenje objekta, ki zdaj že dobiva svojo nekdanjo podobo. Iz lesenih brun in z obeh strani z debelo plastjo ilovice ometana hiša se lahko postavi z avtentično črno kuhinjo, shrambo, veliko prednjo sobo, ki ji tod rečejo hiša, in manjšo sobo v zadnjem delu.
Malo je še starih mojstrov
V občini so šele s tretjim razpisom našli strokovnjaka, obrtnika, pripravljenega prevzeti zahtevna obnovitvena dela, ki zdaj potekajo tudi pod budnim očesom mariborskih strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo. "Na osnovi javnega naročila je dela na Simoničevi domačiji prevzel samostojni podjetnik Janez Golnar iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki se vrsto let ukvarja s pokrivanjem streh s slamo in trstiko, in je bil tudi edini ponudnik na razpisu, ki ga je občina morala večkrat ponoviti. Zaupano sanacijo strehe je resnično dobro opravil. Njegov podizvajalec je naš domači podjetnik Ivan Lorenčič iz Bišečkega Vrha, ki je domačiji vrnil nekdanjo podobo. Na razpise Las programov Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah smo prijavili dva projekta, enega smo poimenovali Življenje pod slamnato streho, drugega Ohranjanje starih običajev, a smo ju kasneje združili in pridobili denar iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skupni vrednosti 98 tisoč evrov," razlaga župan občine Trnovska vas Alojz Benko.
Skrb za domačijo, ki stoji na obrobju vasi, je že pred leti prevzela občina: "Takratna odločitev o občinski skrbi za domačijo, ki je spomeniško zaščitena, je lep čas razdvajala naše ljudi, tudi občinske svetnike. Zdaj, ko se obnova bliža koncu, pa smo vsi zadovoljni, projekt smo oblikovali na občini, naši partnerji pa so Društvo gospodinj in Turistično društvo Trnovska vas ter podjetje Kreativna pika. Občino bo prenova stala 150 tisoč evrov, skupna vrednost obnove pa znaša 225 tisoč evrov."
Kot poudarja Benko, želijo domačijo po obnovi odpreti čim širšemu krogu ljudi. "Radi bi povezali širšo regijo, poskrbeli za medgeneracijsko sodelovanje in z dogajanjem na domačiji doprinesli k prepoznavnosti naših krajev. Domačijo bomo odprli vsem, ki jim je blizu skrb za našo kulturno dediščino in ohranjanje starih običajev. Če želimo to doseči, potem brez medgeneracijskega povezovanja zagotovo ne gre. Med nami na srečo še živijo ljudje, ki vedo, kako se je nekoč živelo in kako delalo. Ti bodo svoja znanja in veščine prenašali na mlade. Želimo narediti še korak naprej in v dogajanje vključiti brezposelne, ki bodo na različnih delavnicah in dogodkih morda odkrili kaj takega, kar jim bo v pomoč na samostojni podjetniški poti, ali bodo dobili idejo za dopolnilno dejavnost, povezano z ohranjanjem domače obrti, običajev. Možnosti bo zagotovo veliko, zdaj je seveda na nas, da poskrbimo, da bo Simoničeva domačija zaživela."
Trdni temelji
Benko dodaja, da ob domačiji raste zelenjavno-zeliščni vrt, na dvorišču stoji studenec, iz katerega je mogoče zajemati vodo kot nekdaj. Po občini že potekajo kolesarske poti, še nekaj jih bodo uredili v prihodnjih letih, saj so prepričani, da so Slovenske gorice idealne za razvoj trajnostnega, okolju in ljudem prijaznega, turizma: "Tod mimo vodijo številne pohodniške poti, v Trnovski vasi pa imamo tudi dobro zasebno gostinsko ponudbo s hrano in prenočišči, kar je zagotovo naša prednost."
Da je obnova tradicionalne kmečke hiše sredi slovenskogoriških gričev prav poseben izziv, pravi tudi Ivan Lorenčič, samostojni podjetnik, ki s svojo ekipo delavcev te dni zaključuje obnovo Simoničeve domačije: "Veliko delo smo opravili, saj je hišo že dodobra načel zob časa. Temelje je močno načenjala vlaga, zato smo morali v prvi fazi obnove poskrbeti za hidroizolacijo. To pa je pomenilo, da smo jo dvignili za skoraj pol metra. Zdaj stoji na trdnih temeljih in vlaga tem stenam iz lesa in ometu ne more več do živega. Pri prenovi uporabljamo materiale, kot so jih poznali naši predniki. Tako bomo hišo zdaj prebarvali z gašenim apnom. Bela bo, kot je bilo najbolj običajno v teh krajih. Ohranili in obnovili ter primerno zaščitili pred propadanjem smo tudi vse še dovolj ohranjeno nekdanje stavbno pohištvo. Simoničeva domačija bo takšna, kot so bile hiše v teh krajih nekdaj. In tudi sam komaj čakam, da dela končamo in da hiša odpre vrata za obiskovalce ter se na domačijo vrne življenje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
