Škoda po neurjih na ptujsko-ormoškem se meri v milijonih evrov

Neurje je minuli konec tedna prizadelo kmetijske in gozdarske površine po vsej državi, hudo je bilo tudi na Štajerskem - predvsem na ormoškem območju, deloma pa tudi na območju Haloz in Dravskega polja. Z razsežnostmi škode se je na današnjem terenskem obisku seznanila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Kot je pojasnila po ogledih na Ormoškem, so poškodbe v gozdu precej nenavadne in kažejo na to, da je veter vrtinčil in lomil drevesa na polovici debel. "Ključno pa je, da se čim prej pozove lastnike gozdov k začetku sanacije, tudi zato, ker je med padlimi drevesi kar nekaj iglavcev, zaradi česar grozi nevarnost napada podlubnika in njegovega širjenja na zdrava drevesa," je dejala Pivčeva. Škoda je izjemna tudi na kmetijskih površinah. Samo na ormoškem območju je poškodovanih okoli 600 hektarjev površin, največ vinogradov. Škoda je ocenjena različno, na 30 odstotkov pa do 90. "Gre za to, da ni poškodovan samo pridelek, grozdje, poškodovana je celotna trta. Določene trte so od vetra tudi podrte," je še povedala Pivčeva.

Urgentna trgatev

Velik del vinogradov na tem območju, skupno okrog 540 hektarjev, je v upravljanju kleti P&F Jeruzalem Ormož. V neurju je bilo poškodovanih okoli 60 odstotkov površin, polovica od tega tako močno, da trgatve ne bo ali pa bo v zelo omejenem obsegu. "Že v tem trenutku vemo, da vsaj 100 hektarjev ne bomo trgali, poškodbe so prevelike. Predvsem se bomo tam borili, da bo vinska trta ohranila neki potencial za prihodnja leta, kar pomeni, da bomo delali intenzivno zaščito same listne mase, ki bo zdaj ponovno pognala," pojasnjuje direktor kleti Mitja Herga.

Počasen odziv

Veliko škode so utrpeli tudi številni manjši zasebni vinogradniki. Na izletniško-vinogradniški kmetiji Ratek v Malem Brebrovniku letno prodajo do 40 ton grozdja, 10 tisoč litrov vina pridelajo še za lastno prodajo. Letos so si na skupno 7 hektarjih vinogradov, ki jih ne ščiti mreža, saj ta, kot pojasnjuje Vinko Ratek, ovira delo, ki večinoma še vedno poteka ročno, obetali sicer nekoliko manj obilno letino, a kakovostno: "Del vinogradov je poškodovan 80- do 100-odstotno, nekaj nekoliko manj. Toča pa ni klestila le po vinogradu, tudi na gospodarskih poslopjih in strojih je škoda. Del gozda se je podrl na hišo in na gospodarska poslopja. Zdaj še vedno čakamo na odziv družbe Slovenski državni gozdovi, ki je zelo počasen. Nihče še ni umaknil dreves, tako da še vedno ne moremo do preše, do vinske kleti."

Pomoč z interventnim zakonom

Večjo škodo so po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Andreja Reberniška utrpeli tudi sadovnjaki: "Vemo, da je letos sadje zelo dobro obrodilo, zlasti govorimo o ekstenzivnih sadovnjakih. Sadje je popolnoma uničeno. Poškodovanih je 20 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, tudi armatura, mreže so padale." Po prvi zelo grobi oceni KGZ Ptuj je tako na kmetijskih površinah samo v ormoški občini za okoli 2,5 milijona evrov škode, na celotnem območju, ki ga pokriva KGZ Ptuj, pa za okoli 3 milijone evrov: "Govorimo torej o izjemni škodi. Zlasti, ker vemo, da vsi kmetovalci ne zavarujejo površin, in četudi so zavarovane, zavarovanje nikoli ne pokrije 100-odstotno škode, je po našem mnenju smiselno razmisliti o interventnem zakonu in pomagati tem ljudem. Poškodovanih je namreč veliko gospodarskih poslopij, hlevov, tudi stanovanjskih hiš. Ljudje so v veliki stiski, saj je tudi covid-19 pustil finančne posledice."