Slavnostno ob jubileju Ustanove dr. Antona Trstenjaka

Ustanova dr. Antona Trstenjaka letos praznuje 30 let delovanja in je najstarejša in prva novodobna fundacija v Sloveniji. Akt o ustanovitvi Trstenjakove fundacije je bil podpisan v Radencih 11. januarja 1992, nastal pa je na podlagi pravil Zakona o ustanovah iz leta 1930. Ustanovni člani fundacije so bili akademik prof. dr. Anton Trstenjak (1906-1996), dr. Ludvik Toplak, mag. Milan Lovrenčič in Alojz Vogrinčič, Mirko Prelog, dr. Jože Bešvir, Jože Škrlec in Vojteh Rajher kot predstavniki takratnih občin Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in Lenart.

Štipendije doktorjem znanosti

"V našem 30-letnem delovanju v korist Slovenskih goric, Prlekije in Haloz ter Slovenije nasploh smo štipendirali 54 doktorskih študentov na slovenskih in tujih univerzah, pomagali 87 magistrom in specialistom doma in v tujini, organizirali ali soorganizirali in finančno smo podprli izdajo 35 knjig, monografij in zbornikov, organizirali smo 23 simpozijev in raziskav, ob tem pa izvedli še 59 različnih inovativnih projektov ter izpeljali 25 drugih prireditev in dogodkov. Za štipendije in drugo materialno pomoč smo namenili blizu 900 tisoč evrov. Po našem nastanku je v Sloveniji nastalo več kot 200 ustanov in prav naša štipendistka dr. Verica Trstenjak je pripravila tudi osnutek zakona o ustanovah (izšel je leta 1995), ki zagotavlja pravno podlago za delovanje tovrstnih ustanov. Danes naši štipendisti zasedajo pomembna mesta v državni in lokalni upravi pa tudi v gospodarstvu in izobraževalnih organizacijah. Žal pa so mnogi tudi odšli na tuje, kjer njihova znanja bolj cenijo," je na tiskovni konferenci povedal Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka.

Ugotavlja, da kar 16 tisoč ljudi s širšega Podravja odhaja na delo v Avstrijo: "Samo za osnovno- in srednješolsko izobraževanje teh naših ljudi je država namenila poldrugo milijardo evrov. In namesto da bi jim ponudili delo doma in izkoristili vsa njihova znanja, dopustimo, da se nam dogaja beg možganov."

Dr. Štefan Čelan, direktor Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj, se je v razmišljanju dotaknil pomena ustanove in kot Gerlovič spomnil na odhajanje mladih in drugih izobražencev v tujino ter na še vedno centraliziran razvoj Slovenije: "Vzhodna kohezijska regija ostaja - kljub vsem našim apelom - zapostavljeni konec države. Mi, denimo, dobimo le tretjino denarja, 70 milijonov letno, ki ga država nameni višje- in visokošolskemu šolstvu. Ostajamo tudi brez sredstev - gre za kar 130 milijonov, ki jih država nameni nacionalnim inštitutom, ki seveda ne delujejo na našem koncu. Naši ljudje odhajajo, potem ko se pri nas izšolajo, na delo v sosednjo Avstrijo, tujci kupujejo naše nepremičnine in zato je delovanje ustanov, kot je ta akademika dr. Antona Trstenjaka, kjer opozarjamo na nesorazmeren razvoj in naše težave, še kako pomembno."

Članarina odvisna od števila prebivalcev

Ustanova dr. Antona Trstenjaka danes povezuje 36 občin z vhodnega konca države. Te letno - odvisno od števila prebivalcev v vsaki občini - namenijo fundaciji od 500 do 1500 evrov članarine.

"Dogaja se, da se nekatere občine plačilu članarine tudi izmikajo, čeprav so pristopile k delovanju fundacije, kar seveda pomeni manj denarja za naše delovanje in še posebno za štipendiranje. Opažamo pa v zadnjem času tudi vse manj zanimanja za študij, dodatna usposabljanja ... To je skrb vzbujajoče, saj je znanje tisto, na katerem temeljita razvoj in naša prihodnost," ugotavlja Dušan Gerlovič. Dodaja, da je treba ceniti in po najboljših močeh opravljati prav vsako delo. Delovanje Ustanove dr. Antona Trstenjaka podpirajo tudi sponzorji in donatorji, a teh je v zadnjih letih vse manj. Zato v vodstvu ustanove razmišljajo o novih izzivih, te pa povezujejo tudi s sodelovanjem v različnih evropskih projektih.