Darja Lukman Žunec
Vabilu na soočenje, ki smo ga pripravili na BK TV in Večeru, so se odzvali Matjaž Kosi (NSi), Andrej Kosi (SDS), Aljaž Kovačič (LMŠ), Aleksandra Pivec (Naša dežela), Bogomir Luci (Naša prihodnost in Dobra država), Anita Bratinščak Hanželič (Resni.ca) in Mojca Žnidarič (Povežimo Slovenijo).
Prva tema soočenja je bila regionalizacija Slovenije. Vsi kandidat so ji naklonjeni, vendar jih bolj kot njihovo število in podoba skrbi vsebina. Luci je dejal, da ne vemo kaj prinašajo. Pivčeva le v njih vidi možnost znižanja razvojnih razlik, prav tako Žnidaričeva, Matjaž Kosi in Andrej Kosi sta za njih pod pogojem, da bo res šlo za decentralizacijo, prav tako tudi Kovačič. Bratinščak Hanželičeva jih podpira in dodaja: "Naj se že enkrat zgodi, a njihova ustanovitev ne sme pomeniti širjenja javne uprave temveč le prenos pristojnosti z občin na pokrajine." Pivčeva: " Sem za ustanovitev skupine za pokrajine v kateri bosta koalicija in opozicija." Kovačič: "Narobe je, da se vedno lotevamo ustanovitve na napačnem koncu, torej koliko jih bo in kje bodo sedeži, kar je napačno. Dogovoriti se moramo, kaj bo njihova vloga in kako bodo financirane,kaj bomo prenesli nanje, aparata ne bomo podvajali in da bodo dale novo kakovost za državljane in ne zgolj 10 ali 20 novih mest. Pivčeva je ocenila, da je napačen pristop vnaprejšnje delitev na pokrajine, če ni prej dorečeno o čem bodo odločale. Po njenem morajo biti to financiranje razvoja, prostorsko načrtovanje, kmetijske in okolje naloge. Bistveno pa je, da bo manj birokratskih postopkov za občane. Andrej Kosi: "Mi pokrajine podpiramo, a jasna morata biti obseg pokrajin in naloge. Strokovna komisija jih mora zastaviti tako, da bodo služile razvoju in bodo razbremenile občine in državni aparat. Žal se zatika ker nikoli ni konsenza glede njihovega števila."
Skačemo v prazen bazen
Luci je ocenil, da pri tem vprašanju skačemo v prazen bazen: "Ne vemo kaj regija prinaša dobrega in kaj slabega, ne vemo kje bodo sedeži in katere pristojnosti bodo. Ne bi pa rad, da občane razbremenimo tako, da bomo imeli potem še daljše poti za urejanje svojih zadev. Če jih bomo denimo prenesli na pokrajino s sedežem na Ptuju bomo imeli še daljše poti kot zdaj v Ormož. Bojim se tudi, da bodo na pokrajinah delali odsluženi politični kadri." Pivčeva mu je odvrnila: " Občinam se bomo jemali kar je dobrobit za prebivalce, gre za to, da bi lažje kaj uredili na nivoju regije namesto v Ljubljani."
Matjaž Kosi je pojasnil: "Ne bomo prva država, ki bo dobila pokrajine in zgledujemo se po Avstriji, kjer imajo samo sedem pokrajin in je veliko večja. Nisem denimo za pokrajino skupaj s Ptujem, pač pa za večjo, da bomo vsi deli pokrajine bolj enakopravno zastopani." Andrej Kosi je dodal:" Če se pogovarjamo z ljudmi, češ zakaj pa ne Prlekija, menimo da je ta premajhna in da gravitiramo na večjo pokrajino." Kovačič je poudaril še, da pokrajine niso politično pač pa strokovno vprašanje, in da se žal zalomi že pri županih, ko gre za njihovo podobo in število. Stroko je treba pri tem spoštovati. Andrej Kosi pa je prepričan, da Ormož vsekakor spada v Spodnje Podravje.
Za večje spoštovanje kmetov
Pri temi kmetijstvo je Kovačič opozoril, da ga raven samooskrbe zelo skrbi, saj imamo zaradi epidemije in vojne v Ukrajini zdaj prvič problem, ko kakih 250 tisoč ljudi, ki so pod pragom revščine, nima za osnovna živila: "Na žalost smo šele zdaj ugotovili pomen samopreskrbe. S hitrimi ukrepi je vlada že zamudila." Več kandidatov je opozorilo, da je povprečen kmet star 57 let in obdeluje 6,9 ha zemljišča, kar je izvor težav. Pivčeva je za slab položaj kmetov obdolžila 30 let mačehovske politike do njih in na dejstvo, da smo v zadnjih letih pozidali 30 odstotkov kmetijskih zemljišč: "Zato si prizadevam za večjo veljavo kmeta v verigi plačila naproti posrednikom in trgovcem, subvencije pa ne bi smel iti tistim, ki jih ne porabijo za pridelavo hrane." Matjaž Kosi se strinja, da bi država lahko več naredila za kmeta v času korone, Andrej Kosi pa je dodal, da je bilo vladi spričo tako velikih globalnih pretresov težko pravi čas odreagirati, saj v težavah nismo le Slovenci ter da bodo pravi ukrepi zagotovo hitro na mizi. Žnidaričeva je poudarila: "Vlada je pomagala kmetijam, denimo s 105 evri po hektarju njiv, tudi čebelarje smo vključili v pomoč in če bomo v novi vladi bomo kmetijam prav tako pomagali."
Luci je povedal, da je kmetijstvo zagotovo tema na katero se najbolj spozna, ker je edini med kandidati kmet: "Žalosti me, da vedno vsi vedo vse o kmetijstvu, samo tisti, ki je kmet, pa naj ne bi vedel ničesar. Dobro jutro, nič kolikokrat sem pisal in govoril o pomenu samooskrbe, a me ni nihče slišal. Zdaj pa imam občutek, da se norčujejo iz mene, še posebno ko sme pred kratkim dobil odločbo, da mi pomoč zaradi pozebe ne pripada. Ne norčujte se iz kmetov, ker bomo nekega dne ponoreli in vsem pokazali svojo moč. Imamo je toliko, da lahko zablokiramo Slovenijo."
Vavčerji za nakup pri kmetih
Matjaž Kosi je dodal, da je digitalizacija tudi v kmetijstvu pomembna, saj kmetu omogoča manj dela s papirji in hitrejše dostope denimo do Agencije za kmetijske trge. Žnidaričeva pa je nakazala na nujno zavezništvo med kmetom in potrošnikom, ki rabi kakovostno hrano, kmet pa dostojno življenje: "To je tek na daljše proge, a že zdaj se je denimo v javnih ustanovah mogoče v 70-odstotkih odločiti za lokalno hrano, a je včasih komu lažje naročiti poceni hrano veletrgovcev." Hanželičeva se zavzema za trajnostno kmetijstvo in ohranjanje podeželja in da bi kmetu omogočili dobre pogoje in dostojno plačilo.Rešitev vidi v boljši povezanosti kmetov in njihovih zadrug. Kovačič je dodal še predlog, da bi vavčerje lahko vlada dala tudi gospodinjstvom za nakupe živil pri kmetih. Andrej Kosi je sklenil, da samopreskrba tek na dolge proge, aktualna vlada pa da je zagotovila možnost javnih naročil zavodov v višini do 240 tisoč evrov, če gre za nakup pri lokalnih pridelovalcih.
Tovarna sladkorje utopija, hitra cesta pa bližje
Govorili so tudi o morebitni vzpostavitvi nove tovarne sladkorja v Ormožu. Večina kandidatov je menila, da ekonomske razmere tej zamisli zaenkrat niso naklonjene, a so pohvalili prizadevanje Kooperative Kristal. Bolj bi si želeli, da bi bilo izrabljeno industrijsko območje, kjer je nekoč stala tovarna, saj gre po njihovi oceni za skoraj vrhunsko lokacijo. Edino, kar ovira vlagatelje, da se ne odločajo zanjo, je slabša prometna povezanost Ormoža. Prav vsi kandidati zato obžalujejo, da postopki za umestitev hitre ceste Ptuj-Ormož trajajo že 20 let. In pozdravljajo dejstvo, da se je pri odločanju za potek ceste na območju Ptuja zdaj premaknilo vsaj do te mere, da bodo pričeli s študijami različice S5 za državni lokacijski načrt, kar bo pospešilo gradnjo hitre ceste predvsem na že začrtani potezi od Ormoža proti Gorišnici in Markovcem.
