SOS za projekt SOS v Spodnjem Podravju: Sofinanciranje občin je morda edina rešitev

V dobrem letu, odkar je na območju 16 občin Spodnjega Podravja zaživel projekt Sodobna oskrba starejših ali krajše SOS, je bil njegov cilj, 200 uporabnikov integrirane oskrbe na terenu, presežen. Projekt je namenjen starejšim, ki želijo živeti doma, a iz različnih razlogov pri zadovoljevanju osnovnih ali podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč. Dom upokojencev Ptuj je skupaj s tremi partnerji - Zdravstvenim domom Ptuj, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarnami Ptuj - za projekt v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov v lanskem letu pridobil 80 odstotkov evropskih sredstev, preostali delež pa je sofinancirala država. Projekt se bo v prihodnjem letu tudi zaključil, zato so projektni partnerji ta teden na srečanju z nekaterimi župani in drugimi zainteresiranimi spregovorili o poteku in rezultatih programa ter o mogočih rešitvah financiranja tovrstnih storitev tudi po izteku projekta, do uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi po predlogu potekala postopoma do leta 2025. Od države namreč zagotovil o nadaljnjem financiranju programa še niso dobili.

Široka paleta ponujenih storitev

Po zatrjevanju projektnih partnerjev so razmere na terenu pokazale visoke potrebe po tovrstnih storitvah. Število starostnikov se namreč zvišuje, predvsem v času omejitvenih ukrepov pa tudi doživljajo vse večje stiske - tako v domovih za starostnike kot doma. Po besedah Andreje Potočnik, vodje projekta SOS, so učinki zelo pozitivni, povpraševanje po storitvah pa izjemno. Do zdaj so namreč prejeli 424 vlog, vključenih imajo 200 uporabnikov, od tega 157 aktivno, 53 uporabnikov pa je ustreznih in trenutno čaka na storitve. Največ uporabnikov, in sicer 69, je s Ptuja, s 17 uporabniki sledi Kidričevo, s 14 uporabniki Videm pri Ptuju, na četrtem mestu je Destrnik z devetimi uporabniki.

Pri projektu je 27 zaposlenih različnih strok. Storitve, ki jih zagotavljajo uporabnikom, so po besedah koordinatorke integrirane oskrbe starejših Metke Miško seveda odvisne predvsem od njihovih potreb in želja ter njihovih ciljev pa tudi življenjskih razmer. Med storitve za ohranjanje samostojnosti in krepitev avtonomije tako na primer sodita fizioterapija, ki jo izvajajo v obliki individualne vadbe na domu pod strokovnim nadzorom, ter delovna terapija, ki se je izkazala za izjemno pomembno, čeprav so jo starejši na začetku manj poznali, danes pa je zanjo čakalna vrsta. Uporabnikom je omogočeno tudi prehransko svetovanje, na razpolago sta jim še psiholog in socialna delavka. Pomembna pa je tudi storitev centralne priprave zdravil, v sklopu katere uporabnikom izdelajo osebno kartico zdravil, ponujajo pa jim tudi oblikovanje tedenskih škatlic zdravil, ki jim olajšajo jemanje, saj se je prav nepravilno in neredno jemanje predpisanih zdravil izkazalo za veliko težavo.

Še upajo na posluh države

"V program imamo vključene uporabnike iz vseh občin Spodnjega Podravja. Seveda bi si želeli, da bi jih lahko bilo še več, saj je zdaj že več kot jasno, da so te storitve nujne. Želeli smo si, da bi bil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se pripravlja že več kot 20 let in je trenutno v vladni proceduri, sprejet in bi lahko vsi ti uporabniki nadalje imeli možnost izbire storitev, ki bi si jih želeli, pod enakimi pogoji. Skratka, da bi bil ta okvir enak za vse. Žal pa ni tako. Zdaj se tudi nakazuje, čeprav smo upali drugače, da se bodo projektne aktivnosti zaključile v juniju prihodnje leto. In seveda se poraja vprašanje, kako naprej," je dejala direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Trenutno si sicer še prizadevajo, da bi država podaljšala projekt. Če pa posluha ne bo, druge rešitve, kot je apel za sofinanciranje s strani občin, da bi lahko premostili čas do uveljavitve zakona, ne vidijo.

Za 90 uporabnikov 154 tisoč evrov

Projektni partnerji so zato predstavili tudi finančno projekcijo projekta, pri kateri so se zgledovali po podobnem projektu, ki ga izvajajo v Krškem in ga je finančno prevzela občina. Cena storitev je določena glede na čas opravljanja storitve, ki je lahko najmanj 15 minut in največ 60 minut, giblje pa se od 7 do 47 evrov. Uporabniki njihovih storitev bi tako glede na ta cenik in njihove želje odšteli od 118 do 742 evrov na mesec. Če bi bile lokalne skupnosti pripravljene storitve sofinancirati v 50-odstotnem deležu, pa od 59 do 380 evrov. Strošek ekipe sedmih zaposlenih bi bil okrog 154 tisoč evrov na leto, če bi želeli pokriti stroške storitev, vključiti pa bi morali od 85 do 90 uporabnikov. "Seveda, če bi vsi uporabniki še naprej prejemali enake storitve kot doslej. A pričakujemo, da bi se za storitve, ki jih zdaj prejemajo brezplačno, v takem primeru odločali v nekoliko manjšem obsegu," je še dejala Potočnikova.