Župani Spodnjega Podravja so na letos zadnjem kolegiju podprli ustanovitev pokrajin, a obenem ne privoljujejo v predlog stroke, ki načrtuje ustanovitev štajerske pokrajine s sedežem na Ptuju, pokrajinskim svetom v Slovenski Bistrici in sedežem sveta občin v Ormožu.
Ta pokrajina bi zajemala celotno Podravje, z izjemo Maribora, ki bi bil, kot Ljubljana, občina posebnega pomena. Kot so poudarili, zahtevajo svojo teritorialno umestitev v spodnjepodravsko pokrajino in predlagajo sedež pokrajine na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Kidričevem.
Kar nekaj pomislekov glede pokrajin ima prav kidričevski župan Anton Leskovar: "Premalo vemo, kakšne so prednosti in slabosti načrtovanega ustanavljanja pokrajin, a se mi zdi, da gremo v ponovno drobljenje, namesto da bi se povezovali. Menim, da bi bili dovolj že dve pokrajini. Morali bi izhajati iz potreb na lokalnem nivoju, doreči pristojnosti in šele nato vleči meje pokrajin."
Prvi pokrajinski svet takšne pokrajine z nekaj manj kot 85 tisoč prebivalci bi štel 30 članov. Občine oziroma njihovi občinski sveti pa se morajo do predloga opredeliti do marca naslednjega leta.
Haloze spet izvisele
Je pa izgradnja kolesarskih poti med Ptujem in okoliškimi občinami, ki naj bi bila dokončana do konca leta 2022, spet močno razvnela razpravo med župani.
"Haloške občine smo tudi v tem projektu izvisele, pa vemo, da smo denar za gradnjo pridobili prav na račun naše nerazvitosti. Razvojne razlike se tako še večajo, a če smo mi bili tokrat denar pripravljeni prekanalizirati tja, kjer se kolesarske poti gradijo, potem pričakujemo, da bo ob nekem drugem projektu denar namenjen nam," je prerazporejanje evropskih in državnih sredstev pokomentiral Anton Butolen, župan občine Žetale. Franc Pukšič, župan Destrnika, pa: "Priče smo katastrofalni delitvi teh sredstev."
60
kilometrov kolesarskih poti je zgrajenih med mestom in okoliškimi občinami
Da haloške občine pričakujejo podobno podporo v kakem drugem razvojnem projektu, omenja tudi Sebastian Toplak, župan Podlehnika. Spomnimo, da so se občine Spodnjega Podravja odločile za skupno izgradnjo kolesarskih poti med Ptujem in okoliškimi občinami.
V Lancovi vasi premalo vode
Na območju Lancove vasi, kjer je Komunalno podjetje Ptuj načrtovalo gradnjo globinskega vodnjaka, je premalo vode, da bi bila gradnja upravičena. Namesto minimalnih osem kubičnih metrov na sekundo je bilo mogoče načrpati le od dva do tri litre sicer dobre vode. Kot pravi Janko Širec, direktor ptujske komunale, bodo zdaj poskusno vrtino izvedli v bližini gasilskega doma v sosednjih Dražencih. "Geološke raziskave kažejo, da je na območju občine Hajdina, to je slab kilometer od vrtine v Lancovi vasi, mogoče pričakovati dovolj vode, bomo pa novo vrtino v Dražencih s cevovodom povezali s sistemom črpališča v Lancovi vasi, preko katerega s pitno vodo oskrbujemo občine Videm, Podlehnik, Žetale in del Majšperka."
Vrednost projekta je blizu deset milijonov evrov in ga z dobrimi sedmimi milijoni financira Evropski sklad za regionalni razvoj, slaba dva milijona dodaja ministrstvo za infrastrukturo.
Prednost kanalizaciji in vodovodu
Ves čas snovanja projekta pa so nekateri župani opozarjali, da med njihovimi prednostnimi naložbami pač ni kolesarskih poti, temveč ima še vedno prednost gradnja kanalizacije in vodovodnega omrežja.
Kolesarske povezave v dolžini dobrih 60 kilometrov vključujejo območje osmih občin v Spodnjem Podravju. Poleg mestne občine Ptuj še občine Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Dornava, Gorišnica in Juršinci. Župani so tokrat podprli tudi vzpostavitev dežurne službe zobozdravstva v Zdravstvenem domu Ptuj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
