Tihi finiš ptujske kandidature za evropsko prestolnico kulture 2025

Ptuj je po zapletih po prenehanju dela vseh štirih članov pripravljalne skupine vendarle oddal drugo in hkrati končno prijavno knjigo kandidature za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025. "Kandidaturi se nismo odpovedali, saj je bilo s sklepom mestnega sveta sprejeto, da nadaljujemo pod spremenjenimi pogoji. Ker se pripravljavci kandidature po izteku pogodbe niso odločili, da nadaljujejo, saj proračun ne omogoča višjega financiranja, smo nadaljevali sami v občinski upravi," pojasnjujejo na ptujski občini. Kot smo že poročali, je imel Ptuj, kot tudi druga mesta, v družbi katerih se poteguje za naziv - Ljubljane, Nove Gorice in Pirana in Ptuj -, pol leta časa, da je dopolnil koncepte v konkretne predloge. "Skladno s pričakovanji mesta Ptuj so bili napori usmerjeni k dolgoročnemu napredku mesta in strateški načrti kandidature uresničljivi tudi v primeru, da mesto ne prejme naslova. Obetamo si dvig prepoznavnosti Ptuja v evropskem prostoru kot mesta kandidata za naslov EPK," pojasnjujejo na občini.

Precej manj kot v prvi prijavni knjigi

Skupna vrednost kandidature Ptuja je na koncu tako nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Precej manj, kot so pripravljavci zapisali v prvi prijavni knjigi, po kateri naj bi po pričakovanjih država za programski del, ki vključuje tudi organizacijo in marketing, namenila od 10 do 15 milijonov evrov, približno toliko pa bi zagotovili še občina, regija, iz prihodkov, evropskih sredstev in od sponzorstev. Poleg tega so na okoli dodatnih 30 milijonov evrov ocenili še vrednost načrtovane infrastrukture.

V drugi prijavni knjigi je ptujska občina v okviru štirih programskih stebrov oblikovala 24 kulturnih programov, ob tem načrtujejo še šest infrastrukturnih projektov. Med njimi je največji dokončanje prenove Dominikanskega samostana, katerega vrednost je sicer z ocene 10 milijonov padla na 6 milijonov evrov. Sledijo sicer že načrtovani obnovi Stare steklarske in Vrazovega trga, vredni 3,6 milijona evrov, in dokončanje projekta Galerije mesta Ptuj, ki zajema vzpostavitev "funkcionalnosti in logistične dostopnosti za vse funkcije sodobne galeristike, vključno s pedagoškimi programi in delavnicami", v višini 397 tisoč evrov. V prvi prijavi je bil sicer projekt ocenjen na 1,2 milijona evrov in je vključeval celovito prenovo vseh etaž. Na občini pa so med infrastrukturne projekte EPK uvrstili še arheološki depo odprtega tipa, o katerem se je govorilo že precej časa in je ocenjen na 277 tisoč evrov, in vzpostavitev arheološkega parka Panorama. Pri slednjem gre za "predstavitev arheoloških ostalin z uporabo sodobnih tehnologij virtualne resničnosti za poustvaritev danes razrušenega mesta, tudi fizične rekonstrukcije stavb, ki so tam stale pred 2000 leti, ob sočasni ureditvi zelenih površin, ki bodo bogatile urbano biodiverziteto". Za vse to naj bi namenili le slabih 262 tisoč evrov. Ob prvi prijavi so stroške ureditve parka ocenili na 1,5 milijona evrov. Občina se je na koncu odrekla vzpostavitvi arheološkega razstavišča, obnovi grajske žitnice, novi koncertni dvorani in glasbeni šoli. V letih 2019 in 2020 je za pripravo kandidature namenila dobrih 150 tisoč evrov.

Skrivnostna vsebina prijave

Za mnenje o končni verziji smo želeli povprašati tudi nekatere člane projektne programske skupine za pripravo izhodišč - v končni prijavni knjigi jih je navedenih kar dvanajst -, a se je izkazalo, da z njeno vsebino ni seznanjen nihče. "Aktivno sem sodeloval pri pripravi prvega dokumenta, a sem ugotovil, da ne izpolnjuje mojih pričakovanj oziroma videnj. Moje aktivno sodelovanje pri pripravi se je zaključilo oktobra lani. Potem smo sicer poskušali vzpostaviti ptujsko skupino, da bi naredila projekt, ki bi ustrezal Ptuju in bi bil realen, a se je toliko mečkalo med svetovalci in občino, da so se volja in realne možnosti povsem izgubile," o dogajanju pravi Peter Srpičič, ki je v prijavni knjigi naveden kot svetovalec za področje gledališča. Da so se strinjali, da bo končna verzija pravzaprav enaka prvi, kasneje pa je pripravo v celoti prevzela občina, odgovarja Andrej Klasinc, svetovalec za področje kulturnega turizma pri pripravi EPK. "V pripravo prve vloge sem vložil veliko truda in energije, žal pa v drugem delu nisem več sodeloval. Razkorak med pripravljavci in naročnikom je praktično onemogočil kakovostno nadgradnjo obstoječega dokumenta do te mere, da bi lahko upravičeno računali na zmago. Žal smo zopet zapravili eno izmed sijajnih priložnosti," pa je prepričan Štefan Čelan, ki je pri pripravi kandidature sodeloval kot svetovalec za področje nesnovne kulturne dediščine in univerze.