Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 dušijo dušo

Klinični farmacevt dr. Matej Štuhec je pred kratkim prejel mednarodno nagrado Medisa, neodvisnega podjetja za trženje farmacevtike v srednji Evropi in na Balkanu. V mednarodni konkurenci je bilo 309 strokovnih člankov, v ožji izbor so uvrstili 222 nominirancev, v finalu jih je bilo 19. Za nagrade so se potegovali zdravniki in farmacevti iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske in Severne Makedonije.

Dr. Štuhec je predavatelj na ljubljanski fakulteti za farmacijo in na mariborski medicinski fakulteti ter že desetletje klinični farmacevt v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Z raziskavo je dokazal, kako velik je lahko prispevek kliničnega farmacevta v domovih starejših občanov (DSO) pri izboljšanju kakovosti življenja varovancev, še zlasti bolnikov z duševnimi motnjami in boleznimi.

Kateri vsebinski in praktični razlogi so vas vodili pri zasnovi raziskave?

"Osredotočili smo se na proučevanje intervencij kliničnega farmacevta v obliki ambulante v DSO v smislu zmanjšanja števila nepotrebnih zdravil, števila interakcij med zdravili in vpliva teh intervencij na kakovost življenja bolnikov z duševnimi motnjami oziroma boleznimi. Ključno je bilo dokazati, da je nujno v obravnavo z zdravili vključiti klinične farmacevte, ki še vedno niso povsod v bolnišnicah in ambulantah del tima, ker se jih ne zaposluje, saj lahko pomembno vplivajo na varnost in učinkovitost zdravljenja z zdravili. Zaposlitev vsakega kliničnega farmacevta se vrne ustanovi vsaj trikratno, število nepotrebnih zdravil se zmanjša za vsaj deset odstotkov, interakcije med zdravili pa za 30 do 50 odstotkov. Ali je smiselno zaposlovati in vključiti klinične farmacevte v obravnavo pri teh bolnikih, je torej bilo vprašanje za raziskavo v realnem okolju."

Kako in kje je potekala raziskava?

"Potekala je pod okriljem fakultete za farmacijo. Skupaj s profesorjem dr. Alešem Mrharjem sem sodeloval kot mentor študentkama, s katerima smo proučevali klinične intervencije v DSO Ilirska Bistrica. Klinični farmacevt je pregledal terapijo z zdravili, se z bolnikom pogovoril, napisal izvid in zdravniku predlagal določene spremembe v terapiji z zdravili, ki jih je ta sprejel ali pa tudi ne. Čez dva meseca smo spremljali razlike in merili kakovost življenja. Po analizi smo napisali članek, na katerega smo še posebno ponosni, saj je bil objavljen v reviji The Scientific Reports, ki je del družine Nature."

Kako bi strnili poglavitne ugotovitve raziskave in ocenili njen praktični pomen?

"Intervencije kliničnega farmacevta so privedle do zmanjšanja števila zdravil za deset odstotkov, zmanjšanja pomembnih interakcij med zdravili pa za polovico in izboljšale kakovost življenja bolnikov. Gre za zelo pomembne ugotovitve, ki kažejo, da je pozitivni učinek viden tudi pri izidih o kvaliteti življenja. Gre za prvo tovrstno klinično raziskavo v tem delu Evrope in v populaciji starejših bolnikov z duševnimi motnjami oziroma boleznimi. Praktični pomen se kaže v tem, da je v bolnišnicah in ambulantah smiselno okrepiti službo klinične farmacije in tovrstne strokovnjake tudi zaposlovati. Marsikje je to doseženo, ponekod pa tudi ni. Rad bi izpostavil, da so ambulante kliničnih farmacevtov svetovalcev v slovenskih zdravstvenih domovih nepopolno izkoriščene. Zato vprašajmo zdravnika po teh storitvah!"

Kaj vam pomeni nagrada in v čem vidite svoje nadaljnje izzive?

"Nagrada mi pomeni veliko, saj smo dobili priznanje, da je raziskovanje v klinični farmaciji lahko kakovostno in vodi do cilja - novih storitev za bolnike. V Sloveniji je več kot 45.000 bolnikov, ki prejemajo deset zdravil ali več hkrati. To pomeni, da so naše intervencije lahko neposredno povezane z zmanjševanjem neracionalne polifarmacije, ki je velik problem zaradi večje smrtnosti, zapletov v zdravljenju, hospitalizacij in stroškov. Nagrada je prispevek k prepoznavnosti klinične farmacije tudi širše, predvsem v Avstriji, Hrvaški in Srbiji, kjer nimajo tako razvite klinične farmacije kot pri nas. Nadaljnji izziv je zagotovitev financiranja novih storitev klinične farmacije v splošnem dogovoru. Tu je še tako imenovana brezšivna skrb, kjer bo klinični farmacevt po pogovoru z bolnikom pregledal zdravila ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice. Naslednji izziv vidim v ambulanti kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnici, kjer tudi delujem, a zaenkrat še nisem pridobil odobritve vodstva bolnišnice. Mogoče bo tudi to prišlo kmalu. Pogovori so že stekli v tej smeri. Ključno bi bilo potem narediti ustrezno raziskavo na tem področju, saj psihofarmaki predstavljajo najpomembnejšo skupino zdravil, kjer je veliko interakcij, število zdravil, neželenih učinkov in je zato sodelovanje s kliničnim farmacevtom pomembno."

Raziskave kažejo, da se je pojavnost duševnih bolezni v času epidemije covida-19 bistveno povečala ...

"Pri zdravljenju z zdravili klinični farmacevti lahko pomagamo, kar smo že pogosto dokazali in to dokazujemo dnevno v ambulantah farmacevta svetovalca v zdravstvenih domovih, ki so na voljo zavarovancem ZZZS od leta 2017. Zato predlagam, da bolniki sami prosijo osebnega zdravnika za delovni nalog za kliničnega farmacevta. Ta se potem v ambulanti z bolnikom pogovori in zdravniku predlaga določene rešitve na področju zdravljenja z zdravili. Je pa kriza prinesla tudi nekaj dobrega, predvsem uporabo sodobnih tehnologij (zooma, teamsa ...) za pogovor z bolniki in sodelavci, kar bi lahko v zdravstvu bolj uporabljali."