Zapore cest niso nikdar posebno dobro sprejete, a če so potrebne zaradi sanacije plazovitih območij, se jih domačini v Halozah celo razveselijo. Na tem gričevnatem območju je nevarnost plazov velika in se z vsakim obilnejšim dežjem še poveča. Plazovi vse pogosteje povzročijo zaporo kakšne od lokalnih cest, s strmih pobočij drsi na več koncih Haloz v dolino kmetijska zemlja. Domačini se seveda najbolj bojijo tistih plazov, ki ogrožajo njihova domovanja.
Nekaj jih bodo sanirali
Plaz v Brezovcu v občini Cirkulane je grozil že nekaj časa, ob julijskem dežju pa se je zgodilo, da je zemlja kar zdrsela po pobočju. Proti stanovanjski hiši se je vsulo okoli dva do tri kubične metre zemlje. Domačinom so prihiteli na pomoč domači gasilci in naredili, kar je bilo mogoče, da plaz ne bi ogrožal imetja lastnikov hiše, a v prihodnje bo treba plaz sanirati, kar ne bo poceni.
52
potencialno nevarnih plazov imajo evidentiranih zgolj v občini Cirkulane, podobno je v sosednjih občinah
Dobra dva milijona v Zavrču
Že lansko leto je Občina Videm na tej cesti uredila 250-metrski odsek in poskrbela tudi za odvodnjavanje, ki lahko marsikdaj prepreči nadaljnje drsenje plazovitega območja. "Dela smo pred letom končali tik pred plazom, zdaj sanacijo nadaljujemo," pravi Marinič in doda, da bo med gradbenimi deli cesta povsem zaprta za promet, po zdajšnjih napovedih pa naj bi jo ponovno odprli še to jesen.
Neprecenljiva pomoč gasilcev
S plazovi se dajejo tudi v haloških občinah Podlehnik, Žetale in Majšperk, kjer je več deset aktivnih plazov, ki ogrožajo ceste, kmetijske površine pa tudi hiše in gospodarska poslopja prebivalcev. Ljudje povečini sami rešujejo ceste do svojih domov, gasilci s folijami blažijo učinek dežja, v občinah pripravljajo strokovne projekte za sanacije, a denarja za sanacijo plazovitih območij največkrat ni. Najhujši so podori na cestah, ko se kar naenkrat udre del ceste ali pa se ta nagrbanči v veliko grbino.