Letos mineva okroglih 50 let od uvedbe blagovne znamke Armal, s katero je Mariborska livarna Maribor v Lenartu v svojem dislociranem obratu začela proizvodnjo aluminijastih radiatorjev. To je bil velik izziv tudi za matično podjetje v Mariboru, ki se je med prvimi odzvalo pozivu takratnega lenarškega občinskega vodstva, da zgradi svoj obrat v središču Slovenskih goric. Občina Lenart, ki jo je takrat vodil Franjo Muršec, je namreč komunalno opremljena zemljišča dajala na razpolago mariborskim industrijskim podjetjem, ki so se pridružila Livarni, in začela v Lenartu graditi svoje obrate.
Obrati številnih (mariborskih) podjetij
To je bil začetek industrializacije, deagrarizacije in urbanizacije Lenarta. Zgrajeni so bili za tisti čas sodobni obrati Pik, Kristal, Marles, TVT, nekdanja Usnjarna se je preoblikovala v Tovarno orodja Lenart v okviru Uniorja iz Zreč, hiter razvoj in širitev proizvodnega programa je beležil Klemos. To podjetje pod vodstvom direktorja Avgusta Seničarja je prvo navezalo stike s tujim partnerjem iz Nemčije in ustanovilo svojo mešano podjetje Klemos - Küster. Začel se je razvoj Centrovoda in v vseh podjetjih se je lahko zaposlovalo veliko domačinov. V Piku predvsem ženske, kar je bilo za tisti čas veliko olajšanje. Sedemdeseta leta so torej v Lenartu napovedala novo razvojno obdobje, ki so ga dopolnjevale druge dejavnosti, tudi s področja kmetijstva in trgovine (nova hladilnica za sadje na primer, trgovska blagovnica ipd.) in v okviru manjših zasebnih obratovalnic in obrtnih delavnic.
To poglavje v novejši lenarški zgodovini je vredno spoštovanja
Dolgoročno modra odločitev
Odločitev občinskega vodstva, da pritegne v Lenart dislocirane industrijske obrate, je bila dolgoročno gledano modra. Kljub temu da se je v njih zaposlovala takrat pretežno nekvalificirana delovna sila, so kasneje začeli zaposlovati tudi strokovnjake, celo mlade strokovne kadre z lenarškega območja. To poglavje v novejši lenarški zgodovini je zato vredno spoštovanja. Ne glede na vse, kar se je z lenarško industrijo dogajalo kasneje, zlasti po letu 1990, ko jo je val stečajev močno prizadel in marsikaj tudi odnesel. Zdrava jedra pa so ostala in iz dokaj skromnih začetkov se je razvila tudi danes največja, moderna, izvozno uspešna in paradna lenarška industrijska gospodarska družba - Tovarna bovdenov in plastike Lenart. Iz temeljev pred pol stoletja je nastalo še marsikaj drugega. Živih prič tega časa je (še) veliko in mnoge zanimive zgodbe vedo povedati o lenarški industriji.