V Zavrču nagovarjajo poslikave v grajskih sobanah

Slavica Pičerko Peklar
01.04.2021 06:00
Obmejna haloška občina Zavrč sodeluje v turističnem projektu še štirih občin. Poleg neokrnjene narave imajo kaj pokazati, tukaj stoji tudi lepo ohranjen dvorec in v njem so zdaj odkrili dobro ohranjene poslikave
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V završkem gradu so odkrili stenske in stropne poslikave. 
Slavica PIČERKO PEKLAR

V občini Zavrč, ki s še štirimi haloškimi občinami - Cirkulane, Podlehnik, Žetale in Majšperk - sodeluje v skupnem projektu Turistična destinacija Haloze in pri razvoju skupne blagovne znamke Visit Haloze, povezujejo turistično prihodnost z oživitvijo dvorca, ki mu rečejo tudi grad in stoji na razglednem griču nad krajevnim središčem. Z zadnjimi posegi v dvorcu so odkrili čudovito ohranjene poslikave in jih želijo predstaviti obiskovalcem, še prej, omenja Slavko Pravdič, župan občine Zavrč, bodo morali skupaj s solastnikoma, Perutnino Ptuj in republiškim stanovanjskim skladom, doreči, kakšne dejavnosti v dvorcu razvijati.

Restavratorka Irena Čuk odkriva lepo ohranjene poslikave.
Slavica PIČERKO PEKLAR

​Dvorec, kamnite sekire, rimski novci

"Dvorec iz začetka 17. stoletja je zagotovo zgodovinsko najpomembnejša zgradba v naši občini. Nastal naj bi bil iz prvotnega dvora Jakoba Szekelya z Borla. Dvorec ima lepo arkadno notranje dvorišče. V preteklosti so ga imeli v lasti znani vinski trgovci in vinarji, tudi veleposestniki Ulmi, ki so imeli nedaleč vstran Dravsko klet, nam poznano Ulmovo klet. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, tod je imela svoje prostore pred leti tudi naša občinska uprava, danes pa so v njem stanovanja in drugi, tudi prazni prostori. V dvorcu resda ni na ogled kakšnih zgodovinskih znamenitosti, je pa to markantna stavba, ob kateri radi postojijo naši obiskovalci. Prazno, a prostorno in primerno za preureditev v razstaviščne in ateljejske prostore, je tudi podstrešje, kjer je še najti tudi kak star predmet, ki bi ga kazalo ohraniti za načrtovano predstavitev," je ob nedavnem skupnem ogledu dvorca omenjal Pravdič. Spomnil je, da so na območju najbolj vzhodnega konca Haloz že pred leti odkrili kamnite sekire, kar kaže na poselitev že ob koncu mlajše kamene dobe, konec 5. tisočletja pr. n. št. Na bogato zgodovino spominja tudi najdba rimskih novcev iz začetka 1. stoletja. Pod današnjo regionalno cesto in mejnim prehodom s Hrvaško so bili odkriti ostanki prazgodovinske naselbine in žarnega grobišča iz pozne bronaste dobe, iz 2. tisočletja pr. n. št. Ta čas se z našo preteklostjo srečujemo s pomočjo strokovnjakov v okviru projekta Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma, saj želimo preteklost povezati z našim turističnim in s tem povezanim gospodarskim razvojem naše občine, doda župan Zavrča, kraja, ki se ponaša tudi z izredno strateško lego.

Okolico završkega gradu so pomagali urejati domačini. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

​Lepo ohranjene poslikave kar kličejo k odkrivanju

Z odkrivanjem poslikav, stenskih in stropnih, v dveh prostorih dvorca, v obeh sta še vedno lepo ohranjeni in delujoči lončeni peči, se ukvarja restavratorka v mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Irena Čuk: "Februarja sem začela sondiranje in odkrila resnično lepe dekorativne poslikave, ki so najverjetneje iz začetka 19. stoletja. Gre za zelo kvalitetne poslikave, ki se skrivajo pod tudi sedmimi novejšimi beleži. Kaj bomo s temi odkritji, je ta čas, preden ni nared konservatorski načrt, težko napovedovati, a zagotovo jih bomo na primeren način ohranili, jih zavarovali. Najlepše bi bilo, če bi jih bilo mogoče predstaviti in bi si jih, vsaj del, lahko ogledovali tudi obiskovalci gradu." Da kaže dragocenosti v završkem gradu ohraniti in predstaviti, je prepričan tudi Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na zgodovinsko in umetniško vrednost dvorca, ki kar kliče k nadaljevanju del, opozarja tudi sodelavka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Simona Menoni Muršič, univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki si je pred dnevi ogledala odkrite poslikave in prostore dvorca. "Potrebujemo konservatorski načrt za obnovo tako dvorca kot njegove okolice, saj bomo le na podlagi teh lahko kandidirali na razpisih za pridobitev sredstev za začetek obnovitvenih del, doreči moramo tudi lastništvo. Smo pa veseli, ker nas pri naših prizadevanjih podpirajo tako strokovnjaki kot naši ljudje. Ti so pred letom pomagali pri urejanju okolice gradu, ki je bila že močno zaraščena. Kar bomo lahko, bomo v dogovoru s stroko naredili sami, za večje posege pa bomo potrebovali širšo podporo in v okviru že omenjenega sodelovanja haloških občin v Turistični destinaciji Haloze računamo na sodelovanje vseh, saj gre za skupni projekt in razvoj," poudarja Slavko Pravdič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta