V Zdravstvenem domu Ormož med epidemijo zaznavajo mnogo več duševnih stisk

V Zdravstvenem domu (ZD) Ormož za zdaj nimajo težav z zagotavljanjem zdravnikov za delo v družinskih ambulantah. Imajo jih skupno pet, v njihovi mreži pa delujejo še trije zasebni koncesionarji v prostorih ZD. V okolici lahko zagotavljajo delo v obeh ambulantah, v Središču ob Dravi in Svetem Tomažu, ter tudi v Centru starejših občanov Ormož.Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko pojasnjuje: "Vsa leta smo si prizadevali, da smo imeli dovolj specializantov družinske medicine in da so ti tudi ostali pri nas. Mesta so torej zasedena, vendar prisotnost zdravnikov nekoliko niha, saj imamo mlade zdravnice, kar pomeni porodniške dopuste in bolniške zaradi otrok. A se vselej potrudimo, da zagotovimo njihovo nadomeščanje. Iščemo pa že tudi dva kandidata za nadomestno specializacijo iz družinske medicine zaradi upokojitev v naslednjih letih."

Strokovni vodja dr. Goran Hekić pravi, da mora zavod veliko pozornosti posvetiti organizaciji in notranjemu premeščanju kadra, da lahko pokrije termine cepljenja in hitrih antigenskih testov: "Vendar odziv prebivalstva na cepljenje ni takšen, kot bi ga pričakovali. Nasploh je v Spodnjem Podravju precepljenost slabša kot v drugih delih Slovenije. V občini Ormož je z dvema odmerkoma cepljenih 55,6 odstotka prebivalcev, v občini Središče ob Dravi je ta odstotek 58,6 in v občini Sveti Tomaž le 49,2. Vzrok za nizko precepljenost sta najverjetneje slab uvid v dogajanje v bolnišnicah in nepoznavanje posledic, ki jih bo slaba precepljenost imela in jih že ima na zdravstvo. Pri tem mislim na slabšanje oskrbe necovidnih bolnikov zaradi prezasedenosti bolnišnic s covidnimi, predvsem onkoloških in ortopedskih, ter podaljševanje čakalnih dob za preiskave ..."

Pomočnica za zdravstveno nego Pavla Govedič doda podatke, po katerih je bilo v cepilnem centru ZD Ormož doslej s prvim odmerkom cepljenih 11.903 oseb, z drugim 7770 in s tretjim 2987. Najbolj ranljiva populacija je v Domu starejših občanov v Ormožu in v njegovi enoti pri Sv. Tomažu. Kot ocenjuje dr. Hekić, so razmere v domu za zdaj dobre, kar je posledica velike precepljenosti stanovalcev.

Naraščajo okužbe zaposlenih

Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko o razmerah med zaposlenimi v ZD Ormož pravi: "Še pred nekaj dnevi je bilo obolelih zaradi covida malo predvsem zaradi prebolelosti in polne cepljenosti ali trikrat cepljenih. Ravno zaradi tega je bilo karanten malo. V zadnjih dneh žal ugotavljamo, da okužbe med zaposlenimi vsakodnevno naraščajo v vseh dejavnostih, tudi v zobozdravstvu, pri nujni medicinski pomoči, v ekipah za cepljenje in testiranje ter v laboratoriju."

Koliko te težave vplivajo na potek dela v ambulantah? Direktorica ugotavlja: "Prihajamo v tretje leto epidemije in včasih med posameznimi valovi epidemije dnevno razporejamo kader ter smo občasno na robu zmogljivosti. Pri zaposlenih opažamo tudi znake izgorelosti, kar vodi v bolniške odsotnosti."

Vendar po drugi strani zagotavlja, da bodo tudi z manj kadra vsekakor opravljali nujne storitve v splošni medicini, omogočili testiranje in cepljenje po prilagojenem urniku ter prilagodili delo v patronažni dejavnosti za kurativne in nujne storitve. "Iz patronažne službe, centra za duševno zdravje in centra za krepitev zdravja bomo morali dodatno razporediti medicinske sestre v cepilne ekipe, na testiranje, triaže in druga delovišča. Če zdravstveni reševalci nujnih reševalnih prevozov ne bodo mogli več pokrivati izpada kadra s povečanim obsegom dela, pa bomo morali zmanjšati ekipe z dveh na eno čez dan (od 7. do 19. ure), ponoči pa tako imamo samo eno (od 19. do 7. ure). O čemer bomo seveda obvestili dispečerski center v Mariboru zaradi aktiviranja ekip z drugih območij za ukrepanje na Ormoškem." Doda, da so v ambulante družinske medicine dodatno razporedili medicinske sestre, da se lahko odzivajo na telefonske klice pacientov.

Ogroženo duševno zdravje

ZD Ormož je tik pred epidemijo prevzel skrb za pomoč pri težavah z duševnim zdravjem, saj so se te še posebno pri otrocih in mladostnikih okrepile. Dr. Hekić: "Prevzeli smo vodenje centra za odrasle ter centra za otroke in mladino za ormoško, ljutomersko in lendavsko območje. Epidemija je ob vseh svojih telesnih bolezenskih značilnostih razgalila še psihične težave prebivalstva. Obisk v teh centrih se je namreč povečal za približno 30 odstotkov."

Janja Vidovič, specializantka klinične logopedije in namestnica vodje obeh omenjenih centrov, poudarja: "Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov skrbi za preventivne in kurativne dejavnosti v skrbi za zaščito duševnega zdravja otrok in mladostnikov, ki vključujejo tudi podporo njihovim družinam. Kurativno dejavnost smo izboljšali s poglobljeno triažno oceno, uredili smo klinične poti, obrazce in protokole. Uporabnikom smo ponudili možnost obravnav brez napotnic. Vzgojno-izobraževalnim zavodom smo ponudili delavnice na področjih samopodobe in prepoznavanja samega sebe ter izpeljali nujne sestanke z zavodi in starši. Pomembno se nam zdi, da uporabnikom omogočimo dostop do naših storitev in jim ponudimo obravnave, ki jih potrebujejo. Usmerjeni smo predvsem v preventivne in promocijske aktivnosti v obliki brošur, delavnic in predavanj za uporabnike in sodelavce iz drugih ustanov. Pridobiti pa želimo dovoljenje za izvajanje programov Neverjetna leta in Coolkids."

Milena Novak, magistrica zdravstvene nege, koordinatorica v Centru za duševno zdravje odraslih, doda: "V času epidemije smo zaznali nekoliko povečano potrebo po obravnavah v ambulantni dejavnosti, medtem ko se po epidemiji občutno poveča frekvenca obiskov v tako imenovani skupnostni obravnavi na terenu. Med drugim zaradi dejstva, da tudi sam covid povzroča nevrološke posledice in posledice na duševnem zdravju, kar za posameznike, ki že imajo te težave, pomeni, da so še bolj dovzetni za poslabšanje psihičnega zdravja ob nejasnih situacijah, kot je tudi covid. Naša psihiatrična ambulanta je delovala nemoteno, a se je število obiskov lani konstantno povečevalo, kar nakazuje nove potrebe po tovrstni obravnavi."