Hojka Berlič
Podeljevalci nagrade za najbolj varno mesto v Sloveniji, Inštitut za korporativne varnostne študije v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti, so prepričani, da imajo pri zagotavljanju varnosti v urbanem okolju pomembno vlogo tudi mestne in občinske uprave. S svojimi strokovnimi službami, ki nimajo represivne funkcije, namreč lahko, kot pravijo, bistveno pripomorejo k višji stopnji varnosti, predvsem skozi ozaveščanje, izobraževanje in povezovanje svojih občanov, da se aktivno pridružijo ter sodelujejo pri preprečevanju kriminalitete na lokalnem nivoju: "Glede na število kaznivih dejanj zoper premoženje, ki izrazito izstopa, se kaže resna potreba po novem pristopu tudi s pomočjo mestnih in občinskih uprav."
Med mestnimi občinami se je ptujska po skoraj vseh statističnih kazalnikih odrezala najbolje
Prav na tem področju namreč po njihovem mnenju še vedno ostajajo prazen prostor in neizkoriščene možnosti, ki bi jih bilo mogoče realizirati s strokovnjaki za varnost.
Velika pozornost varnosti
Nagrado za najbolj varno mesto v Sloveniji v letu 2019 so sicer podelili v dveh kategorijah. Nagrado za najbolj varno majhno in srednje veliko občino je prejel Tržič, nagrado za najbolj varno mestno občino pa je dobil Ptuj. Županja Nuška Gajšek razlog za to, da je občina že drugič prejela nagrado, vidi predvsem v posvečanju veliko pozornosti varnosti občanov: "S pristojnimi službami se srečujemo v okviru varnostnega sosveta, ki je posvetovalno telo županje. Njegova temeljna funkcija je povezovanje, koordiniranje in usmerjanje organov, organizacij in drugih strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo z varnostno problematiko, kot tudi drugih subjektov, ki lahko kakorkoli vplivajo na kakovost varnostne kulture v lokalni skupnosti. Na sejah tako sproti razpravljamo o varnostnih pojavih v občini, o tveganjih. In verjamem, da s povezovalnim delom vseh pristojnih pripomoremo k večji varnosti, hkrati pa ozaveščamo občane, kako je treba ravnati samozaščitno in v skladu s predpisi, saj lahko le vsi skupaj soustvarjamo varno okolje."
Rezultati in dobre prakse
V izbor za naziv najbolj varnega mesta oziroma občine v letu 2019 je bilo sicer zajetih več kot 40 slovenskih mest ali občin z najmanj 11.700 prebivalci. Pri izbiri najvarnejšega mesta so na inštitutu med drugim upoštevali statistiko kaznivih dejanj v letu 2019 in glede na pretekla leta, kazniva dejanja v letu 2019 zoper premoženje, dnevne migracije in velikost občin, aktivnosti na področju varnosti v občini, projekte ter višino proračuna za varnost. Zanimala pa jih je tudi njihova vloga pri zagotavljanju lokalne varnosti in preprečevanju kriminalitete.
Ptujska mestna občina je bila najboljša v domala vseh statističnih primerjalnih kazalnikih. K odločitvi pa so pripomogli tudi nekateri projekti oziroma dobre prakse na področju lokalne varnosti, med drugim že omenjeni varnostni sosvet, organizirani posveti na temo medvrstniškega nasilja pa tudi to, da se občani lahko s potrebo po ustrezni varnosti obrnejo na lokalno skupnost, vsak primer pa obravnavajo skrajno resno in celostno, v sodelovanju s pristojnimi službami.
Manj kriminala in prometnih nezgod
V lanskem letu je sicer policija, kot je na junijski seji ptujskega varnostnega sosveta delovne rezultate policije povzel komandir policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej, na območju ptujske občine obravnavala 480 kaznivih dejanj, kar je za približno 30 odstotkov manj kot leto prej, pri čemer prevladujejo kriminalna dejanja splošne kriminalitete, predvsem kazniva dejanja s področja premoženjskih deliktov. Obravnavali so tudi 532 kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir, kar je za okoli deset odstotkov več kot leta 2018. Bistveno boljše je bilo v lanskem letu tudi stanje prometne varnosti, obravnavali so 341 prometnih nesreč, kar je za dobrih 20 odstotkov manj kot v letu 2018, predvsem pa so bile njihove posledice v lanskem letu precej manjše.
Tudi v temi brez strahu
O tem, ali se v najbolj varnem mestu resnično počutijo varne, ali jih med drugim skrbi, če se morajo v temi sprehoditi po ulicah, ali opažajo veliko prisotnosti drog ter ali menijo, da imajo učenci zagotovljene varne poti v šolo, smo povprašali tudi Ptujčane.
Lara Ornek: "Poti v šolo se mi zdijo varne. Tudi mesto samo je po mojem mnenju kar varno. Področje, ki se mi zdi, da izstopa, je prisotnost drog med mladimi. V bližini srednješolskega centra je to kar težava, predvsem raba marihuane."
Breda Žerak: "Veste, Ptuj je bolj kot ena velika vas. Ljudje se med seboj poznamo. Zagotovo je tudi to razlog, da kriminala ni toliko. Ni videti niti vinjenih oseb, ki bi nadlegovale mimoidoče tako kot morda v kakšnem večjem mestu."
Jiesihan Chen: "Nekega kriminala ni, tudi sam še nisem doživel, da bi koga oropali ali kaj podobnega. Zvečer ali ponoči me ni strah iti skozi mesto. Morda so res nekoliko izven samega mesta težavne varne šolske poti, saj ni dovolj pločnikov."
Angelca Černenšek: "Živim v centru mesta in mislim, da je v zadnjih letih mesto res precej bolj varno. Ni več toliko vandalizma. Pred leti pa je bilo kar pestro. Zjutraj, ko sem šla v službo, so bile izložbe razbite, korita za rože so bila prevrnjena."
Po besedah Gajškove pa na področju varnosti enega največjih izzivov predstavlja cestna infrastruktura: "Ob dejstvu, da je v naši občini 221 kilometrov občinskih cest, od katerih vsaj polovica ni v optimalnem stanju, je zelo nerealno razmišljanje, da bomo uredili vse naenkrat. Naš cilj je, da kontinuirano odpravljamo pomanjkljivosti, pri čemer se zavedamo, kakšni so naši realni okviri."
