Darja Lukman Žunec
Olajšanja zaradi manjše prometne gneče, ki so ga domačini haloških občin Podlehnik, Žetale in Videm pri Ptuju pričakovali po gradnji avtoceste (AC) do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, pravzaprav niso doživeli. Izogibanje obveznemu sistemu vinjet, brez katerih od odprtja AC v lanski jeseni ni mogoče čez ta mejni prehod, je domačinom povzročilo nove tegobe. Potujoči iz srednje in vzhodne Evrope na jug in nazaj so že v času gradnje, takrat zaradi obvozov, napolnili državni cesti do mejnega prehoda Zgornji Leskovec in proti Žetalam, ki vodi do mejnega prehoda Rogatec. Težava je nastala, ker ob avtocesti na mejni prehod, ki je povozila staro magistralko, niso zgradili tudi nadomestne oziroma vzporedne ceste, ki bi omogočala prehajanje mejnega prehoda v Gruškovju tudi brez vinjet.
Če se bo gneča še povečevala, se bo stopnjeval tudi protest domačinov
Le nepisano pravilo
Kot pravi Sebastian Toplak, podlehniški župan in strokovnjak za promet, ima kljub umiritvi, ki ga je AC prinesla za kraj, na mizi kar nekaj pritožb občanov, češ da ne morejo čez mejo do svojih zemljišč. Toplaku se sicer zdi nujno, da problem uredijo - in išče rešitve. Vendar opozarja, da je pravilo, po katerem naj bi pri gradnji avtoceste bilo nujno zagotoviti tudi vzporedno cesto za prehod brez vinjet, zgolj priporočilo, ne pa obveznost, ki bi jo bilo mogoče kakorkoli izterjati denimo s tožbami.
"Tako pravilo namreč ni nikjer izrecno zapisano, a je seveda vedno mogoče narediti kaj, da se razmere prilagodijo ljudem," še pravi.
Lani dva protesta
Veliko prometno obremenitev je vinjetni sistem prehoda prek Gruškovja prinesel prebivalcem občine Videm pri Ptuju, predvsem skozi Pobrežje, središče kraja in haloška naselja vse do mejnega prehoda Zgornji Leskovec.Tam se je lani ob kolonah vozil in dodatnih obremenitvah, ker se poslej po tej cesti vozijo tudi sosednji Hrvati, ki hodijo delat v Slovenijo, da se izognejo plačilu vinjet, že oblikovala civilna pobuda. Težava je v tem, da ob državni cesti v novejšem delu naselja Leskovec nimajo pločnikov, čeprav ob njej vodijo vsakodnevne poti domačinov do središča in šole z vrtcem ter športnega igrišča. Zato je v lanskem poletju civilna pobuda organizirala dva protestna shoda. Na miren način so protestirali tako, da je nekaj manj kot 100 domačinov strnjeno prehajalo cesto na prehodu za pešce v središču kraja. Novi videmski župan Branko Marinič je civilni pobudi pred volitvami obljubil podporo pri gradnji pločnikov. Tudi sam pa se že nekaj tednov, odkar je gneča spet večja, javno zavzema, da poslej Direkcija RS za infrastrukturo ob gneči na Gruškovju ne bi več postavljala napisnih tabel, ki bi potnike usmerjala na mejni prehod Leskovec.
Ceste niso primerne
Problem ni samo zaradi pomanjkanja pločnikov v Leskovcu, temveč je Marinič prepričan, da tranzitnega poletnega prometa ni mogoče usmerjati po deloma lokalni cesti skozi občinsko središče brez privolitve občine. Prav mogoče je, da bodo ob morebitni preusmeritvi prometa skozi Videm letos protestirali tudi prebivalci središča videmske občine. Marinič: "Mnogi ne vedo, da Dars kot investitor AC ni poskrbel, da bi bila na skrajni desni strani prehoda na poti proti Hrvaški odprta tudi možnost prehoda meje brez vinjete. Za takšno število vozil, ki se posledično izogibajo vinjetam in uporabljajo naše ceste, pa te niso primerne. Prava tako tudi ni primerna infrastruktura na mejnem prehodu Leskovec."
Marinič je in bo tudi v prihodnje na te probleme opozarjal pristojne, v kratkem naj bi s težavami občanov temo soočil tudi Direkcijo za infrastrukturo. Lani so njeni predstavniki na ogledu težav v Leskovcu obljubili, da bodo našli rešitve. Marinič meni, da je treba za zahtevami domačinov po pločniku in omejitvah prometa za tranzit vsekakor vztrajati.
40-odstotno povečanje števila vozil
Po podatkih policije je lani mejni prehod Zgornji Leskovec v obe smeri prevozilo 535.740 potnikov oziroma 286.842 motornih vozil.
Gre za kar 40-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Letos naj bi, napovedujejo na občini Videm, to mejo prestopilo že 300 tisoč vozil z okoli 700 tisoč potniki.
Sami usmerjali turiste
Žetalski župan Anton Butolen se še spomni lanskega kaosa, ko so turisti na vse načine iskali poti do mejnega prehoda Gruškovje, kamor jih je po njihovih lokalnih cestah vodila navigacija: "Naši ljudje so marsikateremu, ki je s prikolico ali velikim čolnom zašel na lokalne stranpoti, pomagali pri obračanju. Kmalu so se znašli in kar sami postavili table, ki so tujcem pomagale, da se usmerijo na državno cesto za mejni prehod Rogatec. Res je sicer, da ja ta povezava državna, vendar cesta zagotovo ni primerna za tolikšen promet in tudi infrastruktura ob njej ne." Butolen je prepričan, da bi morali ob gradnji AC zagotoviti tudi brezvinjetni prehod. Opozarja, da poslej čez ta prehod ne moreš niti peš, s kolesom ali s kolesom s pomožnim motorjem.
"Nedokončan viadukt streljal od meje, ki bi to omogočal, stoji kot spomenik na vzporedni cesti," doda. Dejstvo je, še pravi Butolen, da lahko letos znova pričakujejo gnečo, a ne zgolj zaradi izogibanja vinjetam, temveč tudi zato, da se potniki izognejo gneči na mejnem prehodu: "Rad se pošalim, da sta zdaj tam namesto ene dolge kolone pač dve malo krajši."
Vse večja uporaba mejnega prehoda Rogatec poleti povzroča težave tudi tamkajšnjim domačinom. In če se bo promet valil skozi Žetale do tja, pomeni to prometni kolaps tudi za njegove prebivalce, saj tam kolone čakajočih vozil domačinom praktično zaprejo izvoze in dovoze na glavne prometnice.
