Darja Lukman Žunec
Na soočenju kandidatov za državnozborske volitve iz volilnega okraja Lenart v organizaciji BK TV in Večera so sodelovali Tomaž Pliberšek (LMŠ), Nataša Bauman (NSi), Franc Breznik (SDS), Albert Potočnik (Naša dežela), Marjan Bračko (Povežimo Slovenijo) in Igor Barton iz Gibanja Svoboda.
Kako pomagati mladim družinam
Baumanova je spričo staranja slovenskega prebivalstva dejala, da je premalo samo reči vlada bo pomagala mladim družinam, temveč je treba imeti program za vsa starostna obdobja, od dojenčkov do starostnikov: "Vsak posameznik mora dobiti delo in pošteno plačilo zanj, na osnovi katerega si lahko ustvari dom in varno načrtuje družino ter njeno preživljanje, da torej družina ni prikrajšana, če ima otroke. Menim, da imamo v NSi glede tega dobre načrte."
Pliberšek je ocenil, da je demografski problem izziv vseh držav v EU, saj je znano dejstvo, da se število prebivalcev, starejših od 65 let, povečuje in število delovno aktivnih zmanjšuje: "Pokojninski sistem je ključno področje, tudi večplastno in naravnanost našega programa je z razvojno miselnostjo odgovoriti na te probleme. Le z razvojem bomo kos demografskim izzivom. Mi denimo reševanje problematike vidimo tudi skozi turistični holding, ki naj bo del demografsko pokojninskega sklada."
Breznik je opozoril, da je Slovenija ena najbolj starajočih se družb v svetu in da 1,6 delavca dela za enega upokojenca: "Več let je potrebnih za razrešitev te težave, ne samo en mandat. V vsakem primeru se moramo čim več in čim prej usmerjati v izobraževanje poklice, ki so pomembni za sodobno robotizirano industrijo. Če ne bomo hitro prešli v te sodobne tokove, ne bomo mogli ohranjati sedanje rekordne zaposlenosti. Po dolgih letih smo sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, da bodo ljudje vedeli, kakšen osnovni standard jih čaka v primeru invalidnosti ali ostarelosti ter zagnali gradnjo domov za starostnike. Najavili pa smo tudi gradnjo šest tisoč novih državnih stanovanj."
Kdo si bo lahko privoščil bivanje v domu
Pliberšek mu je takoj odvrnil, češ da je bolj kot podatek o brezposelnosti ključno koliko je delovnih mest v panogah z visoko dodano vrednostjo. In pripomnil, da zgolj podeljevanje koncesij za domove za ostarele ni pokazatelj napredka, ker je vprašanje, kdo si bo bivanje v njih sploh lahko privoščil. Ocenil je še, da je 60 milijonov za nepridobitna stanovanje iz programa za okrevanje in odpornost, premalo. Potočnik je pri podatku o delovno aktivni populaciji opozoril, da je velika težava prekomerno povečanje prekarnega dela mladih, kar je popolno izkoriščanje: "Za delodajalca je to manjši strošek, za delavca pa katastrofa, saj sta bolniška ali dopust njegov strošek. To obliko dela je treba odločno zmanjšati. Glede podaljševanja delovne dobe ker se prazni pokojninska blagajna je treba upoštevati, da mladi nimajo služb in spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje, da se mladi od starejših kaj naučijo, sej tega zdaj praktično ni. Zato tudi v šolah zagovarjam sistem vajeništva, za vse poklice, denimo tudi v zdravstvu."
Za mamice brez stresa in srečne otroke
Bračko je dejal, da bi za izboljšanje rodnosti moral pričeti pri motiviranju mladih: "Po vzoru zahodnih dežel bi lahko omogočili, da traja porodniška dve ali tri leta. Pozitivni učinki so predvsem v tem, da mamicam v zmanjšamo njihov stres in da je manj bolniških zaradi bolezni otrok, saj pogosto nimajo na razpolago varstva denimo babic. Simulacije, ki so jih naredili v tujini, kažejo, da tako ne bi samo zmanjšali bolniških, temveč bi povečali zadovoljstvo in srečo otrok, kar je seveda najbolj pomembno."
Barton pravi, da med strankami ni velikih razlik pri demografski politiki, vsi lahko podobno veliko obljubijo in da to vsekakor ni problem le enega mandata: "Problem je spodbujanje rodnosti, v dejstvu da ostajajo tridesetletniki doma pri starših. Izobraževani sistem je napačen, saj otroci že v osnovni šoli dobijo veliko teorije in so izgubljeni, sistem jih spodbuja, da ji gre čim več v srednje šole in študirat na fakultete, nato pa naši strokovnjaki delajo denimo v Avstriji. Ljudi, v katere smo vlagali denimo za dela z večjo dodano vrednostjo, izgubimo, pri nas pa imamo delovno intenzivne panoge. Potem se zaradi nenadne izgube dodelavnih poslov vsi tresemo v strahu pred izgubo 500 do 600 delovnih mest. Bojim se, da se bomo brez pravih korakov prepozno zbudili."
Spoštovanje vseh poklicev
Baumanova je odgovorila Bartonu, da sama prihaja iz šolstva, kjer se trudijo, a v družbi ni pravih vrednot: "Spoštovanja vsakega poklica, od peka do fakultetno izobraženega, ni več. Vendar smo vzrok odrasli oziroma starši, ki svojim otrokom še pogosto rečejo, ne boš kovinar ali lesar, pojdi raje na gimnazijo." Barton ji je odvrnil, da spoštuje vse poklice in sam k spremembi nagovarja starše, ki večinoma pridejo prvi dan v šolo s svojimi vizijami in noben ne reče, moj bo pa kuhar, temveč si predstavlja, da mora končati najmanj gimnazijo ali fakulteto. Bračko je dodal, da morajo biti vsi poklici spoštovani, ne samo tisti v javnem sektorju, za pravice katerih se zavzemata šolski ali zdravniški sindikati. Potočnik je predlagal, da bi imeli v osnovni šoli poleg športnih in kulturnih tudi dneve poklicev, Pliberšek pa še enkrat opozoril, da potrebujemo delovno aktivne v panogah z dodano vrednostjo, ker razvoj temelji na znanju, naprednih tehnologijah in zelenem preboju, ki jih narekujejo podnebne spremembe. Poudaril je tudi pomen vseživljenjskega učenja za hitrejši razvoj.
Za podporo manjšim in ekološkim kmetijam
Pri temi o težavah kmetijstva in prehranski samooskrbi so se kandidati strinjali, da je treba najti več oblik spodbud za majhne in srednje kmetije in predvsem spodbuditi razmah ekološkega kmetovanja na manjših kmetijah, ki delujejo na območju z omejenimi dejavniki, kakršni so gričevnati predeli Slovenskih goric. Še bolj kot doslej bi bilo treba pomagati mladim prevzemnikom kmetij ter poskrbeti za lepšo starost predvsem kmečkih žensk, ki so vse življenje delale na kmetijah in imajo resnično slabe pokojnine. Prav vsi kandidati vidijo velik potencial v razvoju ponudbe turističnih kmetij, glampingov in druge ponudbe ob jezerih ter v preureditvi gradov v butične hotele. Poudarjajo, da je treba poenostaviti birokratske postopke za pridobitev denarja iz različnih razpisov za nove namestitvene zmogljivosti in promocijo turizma, kakor tudi zakonodajo, ki predpisuje pogoje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
