Z glasbo obarvan vsakdan družine Kokot iz Stojncev

03.08.2021 16:29
Sodelovanje na mednarodnem zborovskem festivalu Europa Cantat 2021 je bilo nagrada za vse dosedanje delo. Brez vaj ne gre, a so vsem ljuba rutina
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Družina Kokot je sodelovala na mednarodnem zborovskem festivalu. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Družina Kokot iz Stojncev na Ptujskem polju je bila med šestimi slovenskimi zborovskimi družinami, ki so nastopile na koncertu Družinski Do Re Mi mednarodnega zborovskega festivala Europa Cantat 2021, ki je julija potekal v Ljubljani. Festival vsaka tri leta gosti druga evropska država, organiziral ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Evropsko zborovsko zvezo.

Glasba jih povezuje

"Zapeli smo v Slovenski filharmoniji in to je bil za nas nepozaben nastop. Žal z nami ni bilo našega Miha, ker je imel neke druge - kakopak glasbene - obveznosti, a nam trem je nastop uspel," se sodelovanja na koncertu spominjajo Ernest, Simona in Eva Kokot, ki pravijo, da so organizatorjem poslali nekaj svojih glasbenih posnetkov in bili izbrani.

Družina Kokot je sodelovala na mednarodnem zborovskem festivalu. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

"Zelo smo si želeli tega sodelovanja, še posebej izobraževalnega dela, ki pa je žal letos potekal na daljavo. Tako da pričakovanih srečanj z izvrstnimi glasbeniki v živo pač ni bilo, a izkušnja je nepozabna in zagotovo bomo še iskali tovrstne priložnosti koncertiranja in sodelovanja," pravi Ernest, učitelj glasbene umetnosti na OŠ Destrnik, ki vodi komorni zbor Glasis KUD Markovski zvon, v katerem prepevajo tudi drugi člani družine.

"Mi preprosto pojemo od nekdaj, glasba nas povezuje, in kamorkoli pridemo, se že pričakuje, da bomo tudi kaj zapeli. No, mi imamo najraje, da se nam še drugi pridružijo," pravi Simona, medicinska sestra, zaposlena v bivalni enoti ptujskega Sožitja, kjer k petju spodbuja uporabnike in se ve, da bodo dogodki v društvu odmevali v zvokih glasbe. "Tudi tam, z našimi stanovalci in uporabniki našega varstveno-delovnega centra, vsakdan povezujemo s petjem in plesom. Ob kaki posebni priložnosti prav radi pomagajo tudi moji trije, Ernest sede za klaviature, Miha vzame v roke kak instrument, midve z Evo zapojeva v našem zborčku."

Simona, ki je nedavno končala podiplomski študij glasbene terapije, komaj čaka, da bo svoje delo v prihodnje še nadgradila v dobro tistih, ki ji bodo prisluhnili. Z glasbo bo svoje nadaljnje izobraževanje zagotovo povezala tudi 18-letna Eva: "Obiskujem ptujsko gimnazijo in obenem ure solo petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Nekdaj sem igrala harmoniko, a me je petje povsem prevzelo in v tej smeri bom tudi nadaljevala. Moja profesorica solo petja Alenka Češarek Krnjak se je kar nasmehnila, ko je ugotovila, da sem že tretja iz družine Kokot, ki ji predaja svoje znanje, saj sta bila njena učenca tudi oče in brat."

Ure solo petja je po končani osnovni in glasbeni šoli obiskoval tudi Miha, dvajsetletnik, ki se je izučil za mizarja, si takoj našel delo, a zdaj razmišlja o nadaljevanju glasbenega izobraževanja. "Najprej sem igral klavir, zdaj obvladam igranje na kar nekaj instrumentov, najraje vzamem v roke kitaro ali trobento, igram pa zdaj pri Trubadurjih iz Cerkvenjaka in konci tedna minevajo na različnih nastopih. Ob delu je to kar zahteven dodatni posel, a gre in tudi za študij se bo še našel čas," pravi Miha, ki se spominja, da sta ju s sestro oče in mama uspavala pa tudi budila s pesmijo.

Veseli, če komu polepšajo dan

​Kokotovi pravijo, da zelo radi nastopajo v cerkvah, kjer je akustika resnično dobra: "V mariborski stolnici, pa na Ptujski Gori je že samo okolje takšno, da so nastopi nepozabni. Radi zapojemo tudi v domači cerkvi svetega Marka. Zadnje čase nas kar vabijo, da zapojemo na porokah in družinskih srečanjih. Tam do 15 nastopov letno imamo tudi z zborom Glasis, kjer nas je 24 pevcev in pevk. Z zborom se udeležujemo različnih revij in koncertov. Radi imamo ta druženja, bogatijo nas in povezujejo, kar nam vsem veliko pomeni."

Kokotovi na vprašanje, kdaj vadijo, kako se pripravljajo za nastope, odgovarjajo, da jih petje spremlja od jutra do večera, a kakega vnaprej določenega urnika vaj nimajo. "Včasih začne prepevati Eva, pa se ji kar pridružimo, drugič se odzovemo na igranje Mihove kitare, ko zaigra Ernest, se kar naenkrat vsi znajdemo v naši glasbeni sobi," pravi Simona, ki je solo petje študirala pri Leoni Bašović Gerenčak na mariborskem glasbenem konservatoriju, v mlajših letih pa veliko prepevala tudi v narodno-zabavnih ansamblih. Dodaja, da kaj dosti skupnih vaj v resnici niti nimajo: "Vsak vadi, ko ima čas, in potem, kak dan pred kakšnim nastopom, stopimo skupaj, zapojemo in zaigramo. Tudi kakega posebnega rituala pred nastopi nimamo. Vsi smo že tako dolgo v glasbenih vodah, da smo izgubili tremo pred nastopi. Teh se veselimo in kaže, da to našo ljubezen do glasbenega ustvarjanja vse bolj občutijo tudi naši poslušalci. Ja, lepo je, ko vidimo, da jim je naše prepevanje všeč, in če komu tako polepšamo dan, smo srečni tudi mi."

In kakšni so glasovi Kokotovih? Simona je sopranistka, Eva največkrat altistka, tenorist je Ernest in baritonist Miha.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta