Za ptujski turizem so bili lani odrešilni turistični boni

Hojka Berlič
06.03.2021 06:20
Zaposleni po mesecih zaprtja upajo na skorajšnje sprostitve. Vsi pa v prvi vrsti znova računajo na turistične bone, ki so lani na Ptujskem rešili turistično sezono
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Turistične kapacitete so bile lani in letos za turistične goste zaprte že skoraj sedem mesecev. Foto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinsek

Na Ptujskem so bili ponudniki turističnih nastanitev z lanskim izkupičkom kljub epidemiji na splošno zadovoljni. V nasprotju s pričakovanji, predvsem zaradi turističnih bonov, je bil namreč končni rezultat turistične sezone celo na ravni leta poprej. S toplejšimi dnevi in ob zadnjih sprostitvah nekaterih ukrepov pa se odpira tudi vprašanje letošnje turistične sezone.

Potrebni dodatni ukrepi

Turistične kapacitete v skupini Sava Hotels & Resorts, v katero sodijo Terme Ptuj, so zaradi drugega vala epidemije za turistične goste zaprte že skoraj štiri mesece, lani in letos bodo skupno tako zaprte že več kot sedem mesecev. Nekateri njihovi resorti, na primer v Termah 3000 - Moravske Toplice in v Zdravilišču Radenci, sicer ostajajo odprti za potrebe zdraviliških gostov in za druge izjeme, ki jih predvideva odlok vlade, na primer za športne priprave. V Termah Ptuj so na voljo le ambulantna zdravljenja. Skupni izpad prihodkov iz naslova zaprtja kapacitet tako v skupini ocenjujejo na 35 milijonov evrov.

Večina - 80 odstotkov - zaposlenih je na čakanju na delo doma, delajo le zaposleni v nekaj skupnih službah in zdravstveno osebje. Kot pravijo, so bili v težki situaciji dobrodošli dosedanji ukrepi države za pomoč turističnemu gospodarstvu, predvsem sofinanciranje čakanja na delo in sofinanciranje fiksnih stroškov, a seveda tudi ta ukrepa pokrivata le del stroškov, ki v času zaprtja nastajajo. "Vsekakor bi bilo treba - glede na specifičnost turistične panoge, ki je utrpela največjo škodo - sprejeti za turistično panogo dodatne ukrepe, kot jih je vladi predlagala Turistično-gostinska zbornica. Na primer direktno enkratno pomoč za izgubo prometa in novo izdajo turističnih bonov," na naša vprašanja še odgovarjajo v skupini.

Sicer pa v skupini na to leto gledajo pozitivno in z novimi načrti, povečano povpraševanje gostov beležijo od velike noči naprej. "Verjamemo, da naša država oziroma zdravstvena stroka sprejemata prave odločitve, ki zagotavljajo na prvem mestu maksimalno varnost in zdravje prebivalcev. Želimo pa si, da bi bila informacija o sproščanju turističnih dejavnosti podana dovolj vnaprej, da bomo ponudniki lahko izvedli trženjske aktivnosti in da si bodo gostje lahko pravočasno organizirali dopuste oziroma počitnice, saj se rezervacije gostov ne zgodijo z danes na jutri," so nam še odgovorili iz družbe Sava Turizem.

Na tranzit ne računajo

Optimistični glede morebitnega pomladnega odpiranja prenočitvenih kapacitet so v družinsko vodenem hostlu Sonce, kjer so bili v preteklosti večinoma odvisni predvsem od tranzitnih gostov. Trenutno sta oba zaposlena na čakanju na delo. "To pomeni 80 odstotkov plače pa fiksne stroške nam zdaj vračajo za nazaj. Niso pa stoodstotno povrnjeni. Za nas je kar težko, ker imamo dve veliki stavbi, ki s seboj prinašata tudi visoke stroške," pravi vodja hostla Iva Koželj.

Lani so njihovo sezono rešili turistični boni, izkupiček je bil zato na koncu podoben preteklim turističnim sezonam. "Pa tudi super gostje so Slovenci. Tako tudi v tej sezoni še računamo na neizkoriščene bone. To pa je tudi edino, na kar lahko stavimo. Tranzitnih gostov bo verjetno malo, saj bodo ljudje želeli čim prej prečkati državo, tudi ker bo za vstop najverjetneje še vedno potrebno testiranje. Zato po mojem mnenju ne bodo veliko prenočevali, razen na končni destinaciji," je prepričana Koželjeva. Meni tudi, da bi morali turistične delavce prav tako uvrstiti na prednostno listo za cepljenje.

Za preživetje prodali parcelo

Da se jim lani izpad prometa praktično ni poznal, pravi tudi Vladimir Šilak, ponudnik turističnih sob v stari stavbi ob Dravi. A po njegovem mnenju v veliki meri zato, ker sob pri uveljavljanju turističnih bonov ni bilo mogoče najemati preko posrednikov: "Imeli smo precej manj prometa, ostalo pa nam je več." Prostorov v delu hiše, v katerem živijo, sicer do sedaj niso odpirali niti za poslovne goste: "Ne bi radi, da bi tudi kdo od nas zbolel. Potem sploh ne bi mogli delati."

Za zdaj so vsi zaposleni na čakanju na delo. Stroški v veliki, stari in spomeniško zaščiteni stavbi so ogromni. Zato so bili primorani, da so se sploh obdržali, celo prodati zemljišče, ki so ga imeli v lasti. "Letos se je nabralo že toliko izpada dohodka, da bi bili brez tega že prisiljeni zapreti. Imamo tudi še precej najetih kreditov. Tako da sedaj, ko bo z majem konec moratorija za njihovo odplačilo, za pokritje dolga najverjetneje ne bo zadostoval niti izkupiček od prodaje," je še povedal Šilak, ki v nasprotju z nekaterimi ob novih različicah virusa tudi ni preveč optimističen glede skorajšnjega odpiranja turističnih nastanitev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta