Hojka Berlič
Kot pravi policist Albin Gradišnik, član skupine za astronomijo Kasiopeja, ki deluje znotraj Mednarodne policijske zveze (IPA) Regionalnega strokovnega kluba policistov Štajerska, je amaterska vremenska postaja Gradišnik v Krčevini pri Vurbergu, ki leži na nadmorski višini 328 metrov, letos s kar 16,1 stopinje Celzija zabeležila drugi najtoplejši božični dan od začetka delovanja. Za odtenek topleje je bilo le leta 2019. "Temperaturni pregled za zadnjih pet let kaže, da je morda sanj o belem božiču konec. Kaže tudi, da bo morda konec sanj o tem, da bi se lahko smučali po hribih v okolici Ptuja, tam do 400 metrov nadmorske višine," razmišlja Gradišnik, ki se ljubiteljsko ukvarja z matematiko in astronomijo.
Postreže še z nekaterimi zanimivimi dejstvi. Sonce najhitreje zaide že več dni pred zimskim solsticijem, sicer najkrajšim dnevom v letu, ko je bil dan dolg le 8 ur in 34 minut: "Zvečer je sonce najhitreje zašlo 11. decembra, že ob 16.10. To je bilo okrog deset dni pred zimskim solsticijem. Na dan solsticija, 21. decembra, je sonce zašlo ob 16.12, kar je dve minuti kasneje. Zjutraj pa sonce najpozneje vzide okrog deset dni po zimskem solsticiju, to bo 1. januarja ob 7.41. Ob solsticiju je vzšlo ob 7.38, kar je tri minute prej kot na novoletni dan." Dan se, pojasnjuje Gradišnik, najprej podaljša na račun večernih minut in ne jutranjih. Prvi dan po zimskem sončnem obratu, ko je dan ponovno daljši, je 25. december, torej božič. Dolg je bil 8 ur in 35 minut. Ti izračuni veljajo za Ptuj, še pojasnjuje Gradišnik. 11. decembra je sonce v Prekmurju zašlo dve minuti prej kot na Ptuju, na Primorskem pa enajst minut kasneje.
Gradišnik predlaga, da si kratke decembrske dneve krajšate z opazovanjem, kako nizko je sonce v tem času nad obzorjem. Večere pa z opazovanjem planetov, Marsa, Jupitra in Saturna, ter meteorskega roja geminidov.
