Začela je z vrtnicami, kupljenimi preko pošte, sedaj je na njenem vrtu vse, kar je na slovenskem tržišču

Branka Bezjak Branka Bezjak
30.05.2020 05:00

Branka Gregorinčič, ravnokar upokojena vzgojiteljica, je pred 36 leti kupila vrtnice in zanje odštela skoraj celo plačo. Odločitev je bila prava, saj še danes rastejo, ob njih pa številne druge rože, grmovnice, drevesa ... Svoj vrt rada tudi pokaže in širi svoje znanje o rastlinah. Prihodnji konec tedna pripravlja dneva odprtih vrat.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vrt dopolnjuje tudi ribnik.
Osebni arhiv

"Zdaj še ni vse v cvetu, boste morali še priti," je v telefonskem klicu pred našim obiskom povedala Branka Gregorinčič. In prav je imela. Njen vrt ob hiši v Brunšviku v občini Starše je pravi biser, skrit za visokimi cipresami. A te niso tam, da bi vrt zakrile pred očmi radovednežev, nasprotno. Ciprese zagotavljajo zaščito pred vetrom, ki je na odprtem Dravskem polju zelo pogost. Velika ljubiteljica narave, ki pravi, da je bila na svet poslana, da živi z rastlinami in svoje znanje širi, z veseljem vsakomur pokaže ta svoj zaklad, svoj vir sreče in energije. In prihodnji konec tedna, 6. in 7. junija, bodo vrata vrta še bolj na široko odprta zainteresiranim. Med 10. in 18. uro bo namreč dan odprtih vrat Brankinega vrta. Ob ogledih bodo otroke pričakale še ustvarjalne delavnice, na katerih praviloma uživajo in soustvarjajo tudi odrasli.

"Drug drugemu dajemo"

Dnevi odprtih vrat so zdaj že dolgoletna tradicija, že 16. leto bodo tokrat. Sicer pa njen vrt dobro poznajo zlasti otroci iz "njenega vrtca" v Marjeti, kjer je jeseni kot vzgojiteljica tudi pričakala pokoj. Tudi otroci iz osnovne šole so se v njenem vrtu že veliko naučili, saj so ga že večkrat obiskali, v njem ustvarjali ter se seznanjali z zdravilnimi rastlinami in zelišči, iz njih pripravljali različne prigrizke in napitke ter se ob tem navajali na zdravo prehrano. "Največ mi pomeni, ko se zdaj že večji otroci med počitnicami ustavijo tukaj, me pridejo pozdravit, povedo, kako lepo je bilo v vrtcu. Kako mi polepšajo dan, to je največja nagrada zame. Rad moraš imeti otroke, jih razumeti, jim razložiti stvari in potem ni nobenih težav," pravi. Zdaj, ko je v pokoju, še več časa preživi na svojem vrtu. Tako še ni našla časa, da bi začela pisati knjigo: "Rada bi določene zadeve zapisala, ampak očitno še ni pravi čas." Načrtov ji namreč ne zmanjka. Sodelovala bo denimo tudi pri zasaditvah v vasi Starošince, enkrat mesečno načrtuje delavnice o zdravilnih rastlinah in drugih poučnih zadevah. Sodeluje tudi z več društvi, raziskuje, s partnerjem Martinom odkrivata zanimivosti, izmenjujeta izkušnje o rastlinah doma in v tujini. "Jaz dam njim svoje znanje, oni meni njihovo in takoj smo vsi bolj bogati," doda.

Najlepše je, ko na vrtnem paviljonu zacvetijo vrtnice vzpenjavke.
Arhiv vrta

Vrtnice kupila po pošti

Rdeča nit vrta so vrtnice, ki obiskovalca sprejmejo že ob vhodu v vrt. Povezujejo nasade trajnic in kotičke za sprostitev, se bohotijo ob cvetnih pergolah s klematisi, okrasnimi travami ter drugim okrasnim in užitnim grmičevjem. Imena vrst vrtnic, vseh rastlin je več kot 270, med obhodom niza kot iz topa, govori o njihovih značilnostih ... "Danes nekako ni pravi dan za dišave, ni pravega vonja," ugotavlja med obhodom ob duhanju posameznih cvetlic. Če se v tem času vrtnice še niso odprle v polni meri, pa v tem pomladnem času začarajo rododendroni, potonike, magnolije, floridski dreni, brogovite ter stotine različnih cvetov pomladnih znanilcev.
"Vsak dan je drugačen v vrtu," razlaga z navdušenjem. Vrtnice je leta 1984, ko je tudi začela urejati vrt, naročila iz Srbije kar po pošti. Čeprav je takrat za to dala skoraj celo plačo, je bila odločitev pravilna, vrtnice uspevajo še danes. In pravi, da so najlepši dnevi v vrtu takrat, ko zacvetijo, med najlepšimi so vzpenjave vrtnice na zimskem vrtu, na vrtni uti in tiste, ki se vzpenjajo in olepšajo krošnje dreves s tisočerimi cvetovi. "Vsak prinese nekaj s seboj na svet, in če se ti uresniči to, kar imaš pod kožo, je to največja sreča v življenju," pravi Branka o tem, da je že od nekdaj v sebi nosila ljubezen do rož, rastlin, a ji ni bilo dano, da bi to bil njen poklic. Zato se je z leti ob službi sama izobraževala o tem.

Race tekačice so dobrodošle na zelenjavno-zeliščnem vrtu.
Branka Bezjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta