Ker je izviral iz premožnejše družine, mu je bila pot v šolske klopi odprta. Na Dunaju je najprej študiral matematiko in astronomijo, kasneje tudi medicino. Že v času študija je pričel predavati, to naj bi počel 30 let.
Astronomi ga imenujejo oče slovenske astronomije, saj velja za prvega slovenskega znanstvenika, ki je zanamcem zapustil znanstvena tiskana dela s tega področja. Izdajal je almanahe, prvega leta 1517 za leto 1518. Vsebovali so podatke o legah in gibanju nebesnih teles ter praktične nasvete. Sestavil in izumil je tudi več naprav, s katerimi so si astronomi olajšali opazovanje in merjenje nebesnih teles, in bil eden redkih, ki so tedaj opazovali Merkur.
Viri ga primerjajo celo s Hipokratom
Velja pa tudi za prvega slovenskega zdravnika, ki se ga je omenjalo v svetovni literaturi. Leta 1540 so izdali knjižico Kako se obvarovati pred kugo, ki se žal ni ohranila, čeprav viri pišejo celo o več izdajah. Na podlagi nje naj bi bil Perlah sestavil tudi posebno uredbo Infekcions Ordnung, ki je služila za zajezitev širjenja kuge. V njej je poudarjal pomen preproste dezinfekcije in deratizacije. V svojem času je veljal za uglednega dunajskega zdravnika, razni viri ga primerjajo celo s Hipokratom. Leta 1540 naj bi deloval na mestu magistra sanitatis, katerega delo bi danes lahko primerjali z delom epidemiologov.
Na Perlaha opominja spominska plošča na cerkvi sv. Andreja v Svečini. Univerza v Mariboru pa še danes podeljuje nagrado in priznanje Andreja Perlacha. Razstava se ob opisovanju Perlahovega življenja in dela dotakne tudi Svečine v sodobnem času. Video projekcijo in celotno besedilo najdete na spletni strani Knjižnice Lenart pod zavihkom Domoznanstvo.
