Darja Lukman Žunec
Direktor ormoškega podjetja Jeruzalem Ormož Sat, d.o.o., ki obdeluje nekaj več kot 1100 hektarjev kmetijskih zemljišč, večinoma v porečju reke Drave, Marko Plohl, ugotavlja, da reka vedno pogosteje poplavlja okoli 150 hektarjev njihovih njiv: "Ponavadi smo bili na tak pojav vajeni v novembru, a zadnja leta in predvsem v letošnjem septembru in začetku oktobra zgroženo opažamo, da so površine pod vodo že drugič. Naraščanje vode je spet intenzivnejše od nedelje zvečer, kar je zelo neobičajen pojav. Visoke vode so bile namreč v preteklih letih v novembru. Da so vode tokrat višje v neobičajnem času in pri razmeroma nizkem pretoku, 600 kubičnih metrov v sekundi, si razlagamo kot verjetno posledico deževja na avstrijskem območju in posledičnega nižanja gladine v tamkajšnjih akumulacijskih jezerih."
Propad ječmena in koruze
Drava njihove obdelovalne površine ogroža na dveh mestih, delno pred Ormožem oziroma tik za hidroelektrarno Formin ter od naselja Obrež do državne meje s Hrvaško v Središču ob Dravi. Ogroženo je njihovo delo, nastajajo tudi veliki stroški. "Na teh njivah imamo posejan ječmen za leto 2021 in v naselju Obrež je na njivah še koruza, ki smo jo v teh dneh nameravali požeti. Največ škode nam povzroča reka v naselju Obrež, kjer prestopi strugo že pri pretoku 600 kubikov na sekundo, kar pomeni, da praktično že vsakokrat, ko v Avstriji nekoliko bolj dežuje vzdolž reke Drave," pojasnjuje Plohl.
20
tisoč evrov je škode na posevkih ječmena
Težava je predvsem odnašanje rodovitne prsti, ki jo vsako leto znova poskušajo obnoviti, a samo en tak visok vodostaj njihovo delo povsem izniči, saj prst znova odnese. Druga težava, ki s tem nastaja, je, da bo vse njihovo delo, če voda ne bo pravočasno odtekla, s setvijo ječmena šlo v nič. "Govorimo o 20 hektarjih, kjer samo strošek semena znaša 2500 evrov, prav tolikšen je še strošek umetnega gnojenja in obdelave oziroma dela. Kar pomeni, da bo škode za nekaj čez 20 tisoč evrov na teh 20 hektarjih. V naselju Obrež je voda poplavila 20 hektarjev koruze, zato jo bomo težko želi v naslednjih treh tednih. Težava bodo toksini, ki utegnejo nastati v tej koruzi, s čimer postane neprimerna za uporabo." Vseeno v podjetju upajo, da se taka katastrofa ne bo zgodila, saj bi bili ob pričakovan zaslužek.
Država ne ukrepa
Plohl vidi glavni vzrok vseh teh tegob v neukrepanju države po katastrofalnih poplavah v letu 2012: "Avstrija je po tistih poplavah uredila svoja jezera in struge ter s tem poskrbela za svoje prebivalce, prav tako za to skrbi Hrvaška, saj je zgradila nasip v naselju Otok Virje in zaščitila svoje prebivalstvo z nasipom v naselju Trnovec. V naši preljubi državi pa se nihče ne spomni, da je nujno treba sanirati brežine reke. Prebivalci, ki živimo ob reki Dravi, se zato resno sprašujemo, ali mi ne plačujemo davkov, ne delamo dovolj ali kaj se je zgodilo, da smo postali drugorazredni. Država izvaja določene projekte na tem področju, ki so pesek v oči javnosti, medtem ko v kislo jabolko nepretočnosti reke Drave noče nihče ugrizniti."
Čakajo na terenski ogled
Darko Dobnik vodi civilno pobudo kmetov, ki jih ogrožajo poplave ob reki Dravi od Dupleka do Središča ob Dravi. Spomni, da kmetje terjajo od države rešitev problemov že vse od poplav v letu 2012: "Opozarjamo ministrstvo za okolje, Direkcijo za vode in predvsem njihov sektor za Dravo, da je nekaj treba ukreniti. A težave pod Ormožem so sedaj še nekaj dodatnega, nekaj posebnega, saj je neobičajno, da Drava poplavlja pri tako nizkem pretoku. Ni torej krivo naraščanje vode, temveč slabo vzdrževanje reke oziroma neizvajanje obljubljenih nasipov. Z odgovornimi se veliko pogovarjamo, vseskozi smo na zvezi. Obljubili so nam, da bodo prišli na terenske oglede in najbolj prizadete dele čim prej sanirali, a na ta obisk čakamo že od konca avgusta."
Ploh se strinja, da so projekti za zaščito Drave, kot je Natura 2000, ki zajemajo področja z biološko diverziteto in omogočajo, da bi bogastvo spoznavali tudi turisti, dobrodošli. "Vendar pa bi morala poplavna varnost ljudi in premoženja vendarle imeti prioriteto," sklene sogovornik. Za pojasnila, kdaj in kako bodo ukrepali na ogroženem območju, smo se obrnili tudi na Direkcijo RS za vode oziroma na njen sektor za območje Drave v Mariboru. Njihov odgovor še čakamo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
