Imenovanje direktorja oziroma direktorice Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec je burno že nekaj mesecev, na dokončni razplet pa bo treba še počakati. Ker se je dosedanji direktorici Andreji Raduha iztekel mandat, so junija izpeljali javni razpis in 10. julija je svet zavoda prvič izbiral direktorja. Za izvolitev bi moral kandidat dobiti najmanj sedem glasov od sicer 13 članov sveta zavoda. V svetu zavoda ima ustanovitelj, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sedem članov, dva imajo svojci varovancev, trije so predstavniki zaposlenih in en predstavnik zveze invalidskih organizacij.
Prvič: nikomur dovolj glasov
Na julijski seji so poskušali izbrati med dvema kandidatoma. Ne sedanja direktorica Andreja Raduha ne drugi kandidat, vodja vzdrževanja v tem zavodu Aleksander Gungl, nista dobila dovolj glasov. Pred glasovanjem je predstavnica zaposlenih Leila Al Shammary zahtevala, naj zaradi domnevnega navzkrižja interesov iz glasovanja izločijo Jasmino Breznik, direktorico VDC Polž iz Maribora, češ da kandidatka Raduha sedi v nadzornem svetu tega zavoda. Svet zavoda Hrastovec jo je res izločil, kar sam pa se je izločil tudi brat kandidata Branko Gungl. Svet zavoda je ponovno objavil razpis za to vodstveno mesto in o izbiri kandidatov, tokrat se je prvima dvema pridružil še dr. Boris Miha Kaučič, pričel odločati v začetku oktobra. Svet si je do takrat pridobil pravno mnenje o upravičenosti izločitve Breznikove, ki ji glasovanje dovoljuje.
Drugič: sedem glasov za
Predsednik sveta Mihael Cigler je po pravnem nasvetu pri drugem razpisu predlagal, naj se iz glasovanja o izbiri direktorja izloči Leila Al Shammary, ker naj bi bila v času razpisa lobirala na ministrstvu. Kot pojasnjuje Cigler, so se v prvem delu oktobrske seje seznanili s programi kandidatov in takrat še niso odločali o izbiri. V njenem nadaljevanju, 21. oktobra, je po izločitvi dveh članov sveta zavoda, ponovno se je izločil tudi Branko Gungl, Andreja Raduha na tajnem glasovanju dobila sedem glasov od enajstih, Gungl in Kaučič po dva. Vendar postopek izbire s tem še ni končan, saj je treba počakati še na soglasje ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenije Klampfer.
Cigler vztraja, da je bila izločitev dveh članov sveta primerna, in tudi na ministrstvu so potrdili, da je izločena bila na pogovorih, vendar poudarili, da niso govorili o kadrovskih zadevah, temveč zgolj o domnevnih nepravilnostih. Na prvem glasovanju je ministrstvo sicer dalo načelno podporo Gunglu, vendar se na drugem razpisu niso več opredelili, temveč so poudarili, da je svet avtonomen in naj se vsak član odloči po svoji vesti ter da je prav, da se iz glasovanja sami izločijo tisti, ki so kakorkoli interesno povezani s katerim od kandidatov.
Domnevne nepravilnosti razčiščene
Kar zadeva domnevne nepravilnosti v zavodu, je Cigler prepričan, da čas, ko je v teku postopek izbire direktorja, ni primeren za zaostrovanje in ustvarjanje videza izrednih razmer: "Tisti, ki prav zdaj opozarjajo na nepravilnosti, imajo na sejah, ko obravnavamo polletna ali letna poročila pa finančne načrte in načrte naložb, veliko priložnosti za to. Če pa nekdo v času izbire kandidata vleče v odločanje politiko ali jo celo poziva, naj se vplete, to ni na mestu, ker gre za pomemben zavod, ki je največji tovrstni v Slovenji, saj ima čez 770 stanovalcev in 460 zaposlenih. Domneve o nepravilnostih se namreč vedno znova pojavijo ob izbiri direktorjev in že velikokrat smo na svetu zavoda o njih vse pojasnili in so bile že zdavnaj razčiščene. Navsezadnje računsko sodišče v svoji reviziji pred dvema letoma ni ugotovilo kakšnih pomembnejših nepravilnosti, prav tako tudi ne inšpekcije. Vsekakor pa je nedopustno, da se postopek izrablja za lobiranje za določne kandidate oziroma za uveljavljanje političnih apetitov."
Čaka na odziv ministrice
Al Shammaryjevo, ki jo je torej svet izločil iz odločanja, smo povprašali, ali je res lobirala na ministrstvu. Pojasnila nam je: "Res sem bila na ministrstvu in opozarjala na nepravilnosti. Prav tako se bom pritožila na sam postopek izločitve iz odločanja o direktorici. Vendar kakih podrobnejših informacij zaenkrat ne bom dajala, saj sem prepričana, da so medijske objave pritisk na odločanje ministrice o soglasju za Raduhovo. Počakala bom na njen odziv in tudi, da na ministrstvu raziščejo nepravilnosti in se o njih izjasnijo. Šele takrat se bom odločila, kako naprej."
Na vprašanje, na katere nepravilnosti v zavodu je opozorila ministrstvo, odgovarja, da za zdaj tudi o tem ne bo govorila javno in da bo, "ko bo čas za to, sklicala tiskovno konferenco". In doda, da je na svetu zavoda opozarjala na domnevne nepravilnosti: "Tam sem jih poskušala razrešiti, a so jih pometali pod preprogo. Verjamem, da ima ministrstvo interes za razčiščevanje, saj gre za velik zavod, ki je pomemben za slovensko družbo."
Ministrica mnenja še ni oblikovala
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam potrdili, da jih je res obiskala članica sveta zavoda. Vendar se, zatrjujejo, z njo nikakor niso pogovarjali o kandidaturah, temveč jim je predstavila domnevne nepravilnosti v zavodu.
Glede nadaljnjih postopkov so nam v službi za odnose z javnostmi pojasnili, da ministrica mnenja o izbrani kandidatki še ni oblikovala. Mnenje, ki sicer ni zavezujoče, mora namreč prej podati še lokalna skupnost, torej lenarški občinski svet, ki ima za to 60 dni časa. Ko svet zavoda pridobi njegovo mnenje, zaprosi še za soglasje ministrice, ki ima potem 60 dni časa, da ga izda. Če soglasja ne da, je treba postopek izbire ponoviti in za vmesni čas določiti vršilca dolžnosti direktorja.
Brez pritiskov politike
Cigler je po drugi strani ponosen, da so kljub vsem peripetijam postopek izbire izpeljali: "Je v skladu z zakonodajo ter pridobili in upoštevali smo tudi nasvete zunanje pravne pomoči. Hkrati smo vsem trem kandidatom dali enake možnosti predstavitve. Bilo pa je zelo naporno in ni prav, da se ob vsakokratni izbiri direktorja poskuša v zavodu ustvariti videz izrednih razmer. Člani sveta kot kolektivnega organa upravljanja zavoda smo svojo vlogo opravili transparentno in brez pritiskov politike. Prepričan sem, da zavod tudi vodimo pregledno, javno in natančno. Za nas je skrb za varovance na prvem mestu, prav tako se trudimo, da je zadoščeno zahtevam in merilom za dobre delovne pogoje zaposlenih, pri čemer se zavedamo, da je njihovo delo resnično težko in požrtvovalno." Od ministrstva Cigler pričakuje predvsem pomoč pri deinstitucionalizaciji zavoda, s katero stanovalce zavoda približujejo njihovemu domačemu okolju, in pri reševanju sistemskih težav, kar je mogoče le v sodelovanju z ministrstvom za zdravje.