Darja Lukman Žunec
Ptujsko podjetje Filtris že več kot desetletje razrešuje probleme kakovosti zraka v vseh vrstah proizvodnih procesov. Tako tam, kjer se zelo praši in megli, denimo v kovinski, metalurški ali strojni industriji, vse do elektronike, živilstva in farmacije. Kot navaja direktor Damjan Prapotnik, so se uveljavili v največjih slovenskih podjetjih: "Naše podjetje zagovarja trajnostni princip. V sodelovanju s švedskimi in nemškimi partnerji analiziramo, svetujemo in načrtujemo ter vgrajujemo njihove filtrirne naprave. Naša pozornost velja kakovosti zraka, predvsem v notranjih prostorih, predvsem za različne proizvodnje. S filtrirnimi napravami in sistemi odstranjujemo emisije in nečistoče, ki so del proizvodnega procesa ali pa kar okolja samega. Z našimi rešitvami ščitimo zdravje ljudi, varujemo okolje, vse so tudi v skladu z najnovejšimi energetskimi smernicami in merili."
Prednost notranjega čiščenja
V času epidemije covida-19 so v tem ptujskem podjetju pristojne opozorili na nujnost uporabe in prednosti naprav za filtracijo zraka tudi v zaprtih prostorih. Prapotnik poudarja, da so druge države že marsikaj storile: "To so preproste naprave s filtri hepa H 14, ki jih le vklopimo v omrežje in prostorsko očistijo zrak. Prednost prenosnih naprav za filtracijo oziroma čiščenje zraka Camfil je, da jih le namestimo v prostor brez kakršnihkoli dovodov in odvodov ter da dokazano bistveno pripomorejo k zmanjšanju delcev PM 1 in PM 2,5, kar neposredno zmanjšuje možnost vseh okužb ter varuje tudi pred alergeni. Učinkovitost tovrstne filtracije je 0,99995-odstotna, kar pomeni, da gre za absolutne filtre."
Nevarni delci v zraku
Zunanji zrak je vse bolj onesnažen. WHO spremlja delce, velike od 2,5 mikrona (PM 2,5) do 10 mikronov (PM 10). A za zdravje so najbolj problematični delci PM 1, v velikosti enega mikrona in manj, saj pljuča in organizem najbolj ogrožajo. Pri vdihu potujejo najgloblje v območje pljuč, kjer znaten del prehaja skozi celične membrane pljučnih mešičkov (alveol), kjer se izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid. Tam neposredno vstopijo v krvni obtok in poškodujejo notranje stene arterij, prodrejo v tkivo v srčno-žilnem sistemu in se potencialno širijo na organe in tudi v možgane. V najslabšem primeru lahko prispevajo k smrtonosnim boleznim, kot so srčni infarkt, pljučni rak, demenca, emfizem, edem in druge resne bolezni, ki vodijo v prezgodnjo smrt. Zato delcev PM 1 ali vsaj PM 2,5 zakonodaja, ki je pred sprejetjem, ne bi smela prezreti.
Svetovalka v podjetju Filtris Andreja Jerebic Erjavec na osnovi svojih izkušenj v pogovorih s predstavniki države in javnih ustanov od ministrstev in lokalne politike do šol in domov za ostarele ter zdravstvenih organizacij ugotavlja: "Naši apeli so sicer bili slišani, sistemskih rešitev (še) ni in vsi deležniki zdaj čakajo na potezo države ter na v ta namen dodeljena sredstva."
Sogovornika opozarjata, da so v drugih državah EU z denarjem, namenjenem okrevanju, a tudi že prej nakupili veliko filtrirnih naprav, ki učinkovito, zanesljivo in dokazano ščitijo pred prenosom virusov, tudi covida.
Zdravje na prvem mestu
"Naprave švedskega podjetja Camfil, kot je denimo City M, so bile razvite že mnogo pred pojavom covida-19, saj so z njimi želeli reševati probleme zraka v notranjih prostorih. Problematika kakovosti notranjega zraka je zahtevno in kompleksno opravilo," dodaja Prapotnik.
Javni zavodi so še vedno v primežu pravila najnižje cene
Prepričan je, da kot družba še vedno podcenjujemo tovrstne izzive in probleme: "Menimo namreč, da je zrak, ki ga dihamo, povsem dober, a na žalost ni tako. Iz naših izkušenj sklepamo, da so tudi podjetja začutila potrebo, da vlagajo v čist zrak in ekologijo ter tovrstna vlaganja jemljejo kot dodano vrednost svojega podjetja. K sreči se stvari izboljšujejo. Kar je nadvse pomembno, saj podjetje s tem kaže tudi odnos in skrb za svoje zaposlene ter okolje, v katerem živi in posluje."
Prapotnik vlaganje v filtrirne sisteme razume v prvi vrsti kot skrb za ljudi, ki bi v vsakem podjetju in javni ustanovi vendarle morali biti na prvem mestu. Skupaj z Jerebic Erjavčevo ocenjujeta, da bodo meritve kakovosti zraka in delci PM 1, ki so že pod drobnogledom tudi pri nas, postali pomembna kategorija. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč že začela glasno govoriti o tem. Prepričana sta, da imajo tako švedski Camfil kot eno največjih podjetij v sektorju, ki ogromno denarja namenja raziskavam in razvoju tega področja, kakor tudi druga uveljavljena podjetja odgovore na te sodobne izzive.
"Vsi se zavedamo, da aerosoli in delci v zraku neposredno vplivajo na prenose in posledično na tveganje okužb, da ne omenjamo drugih škodljivih snovi in plinov, ki jih tovrstna filtracija odstranjuje. In prav ti dramatično vplivajo na zdravje ljudi."
Nečist zrak vir bolezni
Sogovornika opozarjata, da je onesnažen zrak eden glavnih vzrokov bolezni sodobnega časa. Prapotnik: "Da je zrak v notranjih prostorih in zrak nasploh že dolgo problem, vemo. Pandemija je to le še bolj razkrila. Učinkoviti filtri hepa H 14 so najprimernejša rešitev za prostorsko filtracijo." Skupaj s partnerji, med katerimi je največji Camfil iz Švedske, ki delujejo v sektorju filtracije in odstranjevanja emisij, poskušajo v ptujskem podjetju Filtris v pravi smeri nagovarjati in opozarjati vse, od načrtovalcev, podjetij, vlade, posameznikov ... A so, kot še ugotavljata sogovornika, še dandanes javne ustanove in javni razpisi v primežu pravila najnižje cene.
"V tem primežu je celoten javni sektor. Ob energetski krizi je jasno, da je potrošnja energije v povezavi s sistemi prezračevanja postala pomembna postavka, zato cena ne bi smela biti edina vstopna točka. Ko spremljamo, kako težki so premiki na področju regulativ, kadar gre za kakovost zunanjega zraka, je še toliko bolj jasno, da do kakovosti notranjega zraka sploh še nismo prav pristopili," sklene Prapotnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
