Številni ugledni akademiki in strokovnjaki so, potem ko smo nedavno poročali, da namerava ptujska občina po desetletjih negotove usode to poletje zrušiti stavbo nekdanje usnjarne ob Dravi na Ptuju, za kar je pridobila kulturnovarstveno soglasje ministrstva, na ptujsko županjo naslovili odprto pismo. V njem jo, "kot prvo med meščankami in meščani starodavnega mesta ob Dravi", prosijo, naj odstopi od namere: "Opozoriti Vas želimo na pomen te stavbe za zgodovino in identiteto Ptuja, še zlasti za njeno nepogrešljivo vlogo v urbani zasnovi mesta, ki se še posebej odraža v pogledu z južne strani, kjer pomembno dopolnjuje poglede na grad in na izjemno, v trikotnik ujeto podobo naselja, ki se zrcali na gladini Drave."
Velik dediščinski pomen
Usnjarska dejavnost, so med drugim zapisali v pismu, je na Ptuju z arhivskimi listinami dokumentirana že od okoli leta 1300. S tem se je že v srednjem veku začela oblikovati značilna obvodna veduta Ptuja, ki jo, kot nadaljujejo, dandanes dojemamo kot posebno kakovost in grajeno vrednost. "Leta 1860 sta brata Pirich na mestu starejše usnjarne, ki je tam najverjetneje obstajala že v srednjem veku, postavila sedanje poslopje, ki je eno redkih tovrstnih ohranjenih usnjarskih poslopij v Sloveniji in ima zato izjemen kulturnozgodovinski pomen. Kompleks Pirichove usnjarne je bil prvi večji industrijski objekt v mestnem jedru in obenem stavba, ki je povezala tradicijo srednjeveških usnjarskih delavnic in novih poslopij, vezanih na industrijsko revolucijo v Evropi v 19. stoletju. Po letu 1945 je stavbo prevzelo podjetje Koteks Tobus, del stavbe pa je uporabljala pletarska šola. Kljub temu se zanimiva arhitekturna zasnova stavbe iz 19. stoletja ni spremenila in ima zato velik dediščinski pomen v širšem prostoru," svojo prošnjo še utemeljuje kar okoli devetdeset podpisnikov pisma.
Prepričani, da je obnova mogoča
Ob tem so razloge za pomen poslopja usnjarne kot kulturne dediščine strnili v dva sklopa. Po eni strani, pravijo, usnjarna s slikovito opečno streho z značilnimi odprtinami za prezračevanje pomembno sooblikuje glavno mestno veduto: "Silhueta mesta oblikuje trikotnik, katerega vrh je osrednja grajska stavba, stranski oglišči sta dominikanski in minoritski samostan, spodnjo stranico pa predstavlja reka Drava. In poslopje usnjarne je prav v središču te trikotniške kompozicije. S porušenjem poslopja bi nastala vrzel in brazgotina, ki je nobena nadomestna gradnja ne bi mogla prav zapolniti in omiliti." Po drugi strani je stavba, še nadaljujejo podpisniki, zadnja priča usnjarske dejavnosti na Ptuju, eden redkih tovrstnih ohranjenih objektov v tem delu Evrope in obenem zadnji preostali objekt industrijske kulturne dediščine 19. stoletja v mestnem jedru Ptuja.
Akademiki v odprtem pismu tudi znova ponavljajo znano stališče, da je gradbeno stanje stavbe še vedno zadovoljivo in dopušča smiselno prenovo za različne namene, kar naj bi ne nazadnje dokazovalo tudi to, da je brez posebnih poškodb prestala oba lanska potresa z epicentroma na Hrvaškem. Zadovoljivo stanje pa naj bi dokazovala tudi gradbena analiza objekta, ki je nastala ob podobnih načrtih za rušenje stavbe leta 2010. V pismu navajajo tudi kar nekaj preteklih predlogov za obnovo stavbe, od tega, da bi v stavbi uredili manjšo zbirko ptujske tehnične dediščine s poudarkom na usnjarstvu, do arhitekturnega natečaja za preoblikovanje usnjarne v hotel. Nazadnje, leta 2016, je zaživela ideja, da bi v stavbo umestili sosednjo glasbeno šolo, ki ji primanjkuje prostora.
Rešitve bodo iskali na javnem natečaju
"V času, ko si povsod po Evropi prizadevajo tudi za ohranjanje industrijske kulturne dediščine in ko v Ljubljani ob nabrežjih Ljubljanice potekata obsežni prenovi nekdanjih industrijskih kompleksov Cukrarna in Rog, si na Ptuju, ki velja za eno najodličnejših in najbolj občudovanih zgodovinskih mest v Sloveniji, ne bi smeli po bližnjici dovoliti uničenja ene redkih ohranjenih starodavnih usnjarn v tem delu Evrope in okrnitve pomembnega dela starodavne ptujske mestne vedute," zaključujejo pismo. In izpostavljajo primer izpred štirih desetletij, ko je na prostoru porušene ptujske minoritske cerkve nastala nova pošta. Ob tem pa izražajo tudi zaskrbljenost nad tem, da še ni jasno, kaj naj bi v prihodnje umestili na lokacijo sedanje usnjarne.
Uredili bi turistične kapacitete
Ptujska županja Nuška Gajšek odgovarja le, da so podpisniki pisma predstavniki stroke, ki zagovarja obnovo: "Kar je njihova legitimna pravica. Niso pa prebrali odločbe kulturnega ministrstva, kjer jasno piše, zakaj je rušitev potrebna. In občina bo sledila odločitvi ministrstva." Gajškova tudi pojasnjuje načrte občine z izpraznjenim zemljiščem na prestižni lokaciji: "Objavili bomo javni natečaj, na katerem bomo iskali rešitve. Na nas je, da bomo spisali projektno nalogo, ki bo zajemala naše želje. Odločitev je, da gremo v smeri ureditve turističnih kapacitet, ki jih Ptuj potrebuje. Vzporedno s tem javnim natečajem pa bomo morali narediti tudi spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar seveda pomeni, da realno lahko pričakujemo prve rešitve, prve zametke v dveh letih. Samo investicijo pa v treh, štirih letih."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
