Agenda za ponovno čezatlantsko povezovanje

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa že štiri leta nakazuje, da ji ni preveč do sklepanja ali ohranjanja zavezništev. Toda dejstvo je, da je ameriško-nemško partnerstvo nujno in bo to tudi ostalo. Pogajanja dva-plus-štiri, ki so privedla do ponovne združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije, potem ko ju je desetletja ločevala železna zavesa, so le en dokaz složnega delovanja Američanov in Nemcev v obdobju po drugi svetovni vojni. Tako kot vse odnose tudi ameriško-nemške spremljajo vzponi in padci. A tako slabi, kot so bili v času Trumpovega predsedovanja, verjetno niso bili še nikoli. Toda vezi, ki povezujejo Nemčijo in ZDA, ne temeljijo samo na zgodovini in sentimentalnosti. Nemci in Američani si ne delimo le temeljnih vrednot, ampak tudi temeljne interese.

Ustava vsake države vključuje načelo, da se vsi ljudje rodimo enakovredni in z neodtujljivo pravico do svobode: vlada nam torej svobode ne more niti podariti niti odvzeti. Našo svobodo varujejo demokracija, vladavina prava, delitev oblasti ter pravica do svobodnega izražanja in zbiranja. Ta skupna načela že desetletja vplivajo na oblikovanje stališč na obeh straneh Atlantika.

Toda svet se hitro spreminja in jasno je, da bodo morale ZDA in Nemčija še naprej sodelovati pri premagovanju novih globalnih izzivov. Eden med njimi je nedvomno kitajski spor z Zahodom in njegovo povojno ureditvijo. Pandemija covida-19 je razkrila ranljivost našega medsebojno povezanega in odvisnega sveta. Hitrost spreminjanja podnebja se povečuje, skrajni vremenski pojavi in naravne katastrofe so vse hujši, kar v kombinaciji z nasilnimi spopadi, ki so pogosto posledica pomanjkanja virov, povezanega z podnebnimi spremembami, sproža vedno nove množične migracije.

Z manjšanjem pomena povojnega režima za neširjenje orožja se je po vsem svetu dramatično okrepila jedrska oboroževalna tekma. Digitalne tehnologije, ki so zbližale svet, so hkrati omogočile delovanje globalnih terorističnih mrež, vojne in konflikte, zaradi katerih najbolj trpijo prav najbolj revni ljudje na svetu. Človeštvo je sicer bogatejše kot kadar koli prej, toda prepad med bogatimi in revnimi se je povečal do te mere, da utegne ogroziti stabilnost.

Pandemija je pokazala, zakaj nobena država ne more pričakovati, da bo lahko tovrstne izzive premagala sama. Niti virusi niti gozdni požari ne izbirajo svojih žrtev niti se ne zmenijo za politične meje. Posledice vse večje neenakosti in oslabljene družbene povezanosti bomo prej ali slej čutili povsod - bodisi preko begunskih kriz bodisi preko mednarodnega terorizma. Brez učinkovitega, vsesplošno sprejetega režima za neširjenje orožja bo vsaka država, ki se bo počutila ogroženo, imela razlog za nabavo jedrskega orožja. Brez globalnega okvirja za regulacijo podatkov in umetne inteligence bodo informacije še naprej služile kot orožje. In brez verodostojnega obrambnega zavezništva bo ohranjanje miru vse težja in težja naloga.

V luči vseh teh izzivov skupne vrednote in interesi, ki so značilni za ameriško-nemško partnerstvo, še nikoli niso bili tako pomembni kot zdaj. Po obdobju negotovosti in nestabilnosti v naših bilateralnih odnosih je zdaj čas za obnovitev vzajemnega zaupanja. Čim prej moramo zasnovati dolgoročno agendo, v okviru katere bomo lahko izpolnili obljubo, za nas in ves svet, ki jo predstavljajo naše demokratične, svobodne in odprte družbe.

Obstaja nekaj ključnih načel, na katerih bi morala temeljiti naša skupna agenda. Prvič, skupaj moramo razviti program za okrevanje po pandemiji, pri čemer morajo biti naša prioriteta oskrba z osebno zaščitno opremo ter razvoj in proizvodnja cepiva. Ponovno bomo morali premisliti tudi o multilateralizmu in preoblikovanju Združenih narodov, Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne zdravstvene organizacije in drugih teles, da bodo lahko dobro služila svojemu namenu in se bodo sposobna soočiti z izzivi, zaradi katerih grozi nadaljnje povečevanje socialne neenakosti.

Hkrati bomo morali še tesneje sodelovati, da bi ustvarili gospodarsko protiutež Kitajski. Vendar na ta izziv nikakor ne bi smeli gledati kot na "hladno vojno", ampak kot na gospodarsko tekmovanje. Nemčija in ZDA bi morale tukaj prevzeti vodilno vlogo, predvsem s ponovno obuditvijo Čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva, s sklenitvijo novih sporazumov o prosti in pravični trgovini, predvsem z afriškimi državami, ter z uvedbo čezatlantske infrastrukturne pobude, ki bo transparentna, demokratična alternativa kitajskemu projektu "en pas, ena pot".

Obema državama je tudi v interesu spodbujanje zelenih tehnologij, nujnih za boj proti podnebnim spremembam. Namesto prepiranja zaradi individualnih projektov za izgradnjo plinovodov bi morali razvijati skupno strategijo za dosego energetske varnosti z razširitvijo ključne infrastrukture (vključno z novimi terminali za utekočinjen zemeljski plin v Evropi), spodbujati skupne raziskovalne projekte (kot denimo v primeru "zelenega vodika") ter izraziti skupno podporo Pobudi treh morij v Evropi. Podobno bi lahko ZDA in Nemčija prevzele vodilno vlogo pri zagotavljanju, da bo naslednja faza digitalnega inoviranja v skladu z zahodnimi etičnimi standardi. Odsotnost zahodne alternative kitajskemu tehnološkemu velikanu Huaweiu, enemu od vodilnih proizvajalcev opreme za podporo omrežju 5G, je preprosto osupljiva.

In končno, Nemčija in ZDA si morajo skupaj prizadevati za obnovo režima za neširjenje orožja in okrepitev Nata. Nedavno pričkanje, povezano s čezatlantskimi in evropskimi obrambno-varnostnimi vprašanji, je bilo povsem nepotrebno; ne nazadnje se vsi soočamo z enakimi bojaznimi, ko gre za varnost. Dejansko gre za ambiciozno agendo. Samo pripovedovanje čezatlantskih zgodbic o uspehih iz preteklosti ne bo zadostovalo, da bi bili kos novim izzivom nenehno spreminjajočega se sveta. Toda zgodovina ameriško-nemškega partnerstva priča o tem, česa so ljudje in države sposobni, če pokažejo politično voljo in pogum za medsebojno sodelovanje. V času manj kot ene generacije je hudo sovraštvo med nekdanjima sovražnicama preraslo v zanesljivo partnerstvo in na koncu tudi v tesno prijateljstvo. V luči zastrašujočih izzivov, s katerimi se soočajo Nemčija, Evropa in ZDA, je medsebojno sodelovanje naša edina možnost.