(BRANJE) Čakanje na boljše čase

Steklena palača ob Vzhodni reki se je v starih časih tresla pred nastopi diktatorjev iz držav tretjega sveta, sedaj se na diplomatske pretrese pripravljajo pred nastopi predsednika ZDA. Donald Trump je pred dvema letoma grozil s "popolnim uničenjem" Severne Koreje (in nato v Kim Džong Unu našel novega najboljšega prijatelja, ki ga presega le še Vladimir Putin). Lani je nekoliko umiril besednjak in grožnje usmeril v Iran, hkrati se je soočil z zadrego mednarodnega posmeha, ko je diplomatski vrh spontano prasnil v smeh ob samohvali, da "smo dosegli več kot katerakoli vlada v zgodovini naše države".
Trumpov tretji nagovor na 74. zasedanju generalne skupščine je prišel ob koncertni spremljavi kriz, ki jih sproža ali poglablja prav njegova nacionalistična politika Najprej Amerika. Načrtno rušenje ukrepov za boj proti pregrevanju planeta, širjenje gospodarske negotovosti in vrenje novega konflikta na Bližnjem vzhodu so se vtkali globoko v teme tokratnega zbora Svetovne organizacije. Po besedah izkušenega ameriškega diplomata Jeffreyja Feltmana, ki je nekaj časa deloval tudi v Združenih narodih kot podsekretar za politične zadeve, se vse razprave usmerjajo proti osrednjemu vprašanju - kakšna bo politika ZDA.
Ameriški predsednik v torek ni razočaral, ostro nacionalistično sporočilo, da "prihodnost ne pripada globalistom, prihodnost pripada domoljubom, prihodnost pripada neodvisnim in samostojnim narodom" bi še bolj odmevalo, če ga Trump ne bi prebiral s tako monotonim glasom, da so mu skoraj prišli preverjat utrip. Njegovo razpoloženje in nastop je povsem ubila domača afera. Domnevna zahteva Ukrajini, naj v zameno za že odobreno vojaško pomoč sproži preiskavo proti sinu političnega tekmeca Joa Bidna, prerašča v postopek za odstavitev predsednika. Putin ni prišel v New York, a se je brez dvoma čudovito zabaval, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob rohnečem Tumpu mencal o tem, kaj mu je ta dejal v spornem telefonskem pogovoru.