Pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament se v Evropi stopnjujejo ugibanja o tem, kdo bo naslednjih pet let vodil glavne institucije EU. Med drugim se bodo sprostili položaji, na katerih so trenutno predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini ter predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Kadrovska vprašanja nikakor niso trivialna. V politiki šteje osebnost in prav ta je že velikokrat imela ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti EU. Kljub temu pa poudarek ne sme biti samo na velikih imenih. Bistveno pomembnejša je razprava o strateški agendi Evropske unije za obdobje 2019–2024. O tej temi so evropski voditelji že spregovorili ta mesec na neformalnem srečanju v romunskem mestu Sibiu, zares pa se ji bodo posvetili junija. In čeprav institucijam EU namenjamo toliko pozornosti, bodo voditelji držav in vlad članic tisti, ki bodo pripravili agendo. Z drugimi besedami bo treba po objavi rezultatov volitev pogled usmeriti proti vladam držav članic, ki delujejo preko Evropskega sveta.
Da bi zagotovile mir med Francijo in Nemčijo, kar je bil prvotni cilj predhodnice EU, leta 1957 ustanovljene Evropske gospodarske skupnosti, so izvirne članice unije oblikovale carinsko unijo za industrijske proizvode (za Nemce) in skupno kmetijsko politiko (za Francoze).
Danes strateška prioriteta Evrope ni več, da izvaža stabilnost, temveč da se zavaruje pred zunanjim svetom
