Najprej ji je bilo povedano, da bodo vse njene težave rešene. Nekaj let kasneje se tudi sama ni več mogla spomniti, katerega dne je to bilo, ostal ji je zgolj spomin o prijetnem občutku, o dobro opravljenem delu in sreči. In to ni moglo biti nič nenavadnega, saj so tistega dne skorajda čarobno izginile vse neprijetne stvari, ki so jo obremenjevale, težave z ločitvijo, podjetniškim neuspehom in naraščajočimi finančnimi dolgovi.
No, morda se kasneje nekaterih podrobnosti niti ni želela več spominjati ali pa jih je, ko je drugi avgustovski teden leta 2010 po njo prišla policija z nalogom za aretacijo, prikrila tudi sama sebi oziroma zgolj potisnila nekam zelo globoko v spomin. Toda tistega srečnega dne ni nihče mislil na morebitne posledice, saj so bili njeni reševalci politični in popolni lastniki državne oblasti ter kot taki tudi povsem nedotakljivi. Videti je bilo, da bo tako ostalo večno ali pa vsaj zelo dolgo ...
Ko so prinesli denar, so ga prešteli, zložili v velike rumene kuverte in jih predali dalje
