V časniku Delo sem že septembra prebral prispevek z naslovom Za Ljudski vrt poldrugi milijon več, s podnaslovom Prenova stadiona v Mariboru, vrednost projekta znaša 6,49 milijona evrov. V prispevku je bilo zapisanih vsaj nekaj podatkov, ki jih dotlej v javnih informacijah nisem zasledil: po prenovi zahodne tribune bo skupna kapaciteta te tribune 3625 sedežev, kar je 804 sedežev manj kot do sedaj, nameščenih bo od tega 550 VIP-sedežev in 90 sedišč za novinarje. Nad tribuno naj bi bil dvignjen prostor za kamere in TV-studio, nad tem pa naj bi bilo zgrajenih še devet zastekljenih VIP-lož na najvišji možni ravni, urejen pa tudi lokal tik pod streho tribune. Prav bi bilo, da bi meščani tega mesta in drugi, za nekatere manjvredni in ruralni občani, takoj dobili nedvoumne podatke in predstavitev tega projekt, ki je za vse prebivalce občine prav gotovo zanimiv. Ne vem sicer, ali bo to objavilo županovo glasilo, ki ga bodo verjetno dobili le meščani, za vse druge prebivalce, čeprav teh ne "obrajta" niti športni direktor NK Maribor Branik, pa bi bilo dobro, če bi tudi v časniku Večer, ki ga prebivalci mariborske občine in zelo številni drugi prebirajo vsak dan, objavili nedvoumno in dokončno predstavitev z vsemi podatki.
Ker sem vse od leta 1994 pa vse do leta 2012 kot predsednik MŠD oziroma ZMŠD Branik vodil dotedanje izgradnje Ljudskega vrta, za katere so bila ob občinskih sredstvih pridobljena velika evropska sredstva in še dodatno sredstva ministrstva, pristojnega za šport, fundacije za šport in gospodarstva, me kot častnega občana in častnega krajana ruralne krajevne skupnosti kljub vsemu zanima, kaj nam bodo vgradili v svoje akte zaverovani meščanski uslužbenci. V davnih letih 1959 do 1962, ko nas občina in nogometni športni direktorji še niso delili na "kmetavzarje" in "mestno gospodo", je monumentalno tribuno v javnem športnem parku Ljudski vrt zasnovala in gradila ekipa resničnih in izkušenih strokovnjakov: dipl. inž. arh. Milan Černigoj (pripravil je prve osnutke in variantne rešitve), glavni načrtovalec dipl. inž. gradb. Boris Pipan, njegova arhitekturna svetovalca dipl. inž. Vlado Emeršič in dipl. inž. arh. Leopold Hvastja. Vse pa je potekalo pod okriljem gradbenega odbora, ki ga je vodil mag. Dušan Vodeb in v katerem so sodelovale v tistem času vsem poznane osebe, kot so bili mag. Janez Varl, Franjo Orel, Aleš Tičar, dipl. inž. Ivan Lah, Franci Čop in drugi. Ko je v prvih osnutkih bila zasnovana tribuna brez dodatnih prostorov za ostala športna društva MŠD Branik, je v varianto predlagane rešitve posegel prav ta gradbeni odbor. Zakaj? Športna društva MŠD Branik so zaradi gradnje šolskega centra med Gosposvetsko in Smetanovo ulico prav v tistem obdobju izgubila telovadnico in objekte v Pipuševi ulici. Gradbeni odbor je prav zaradi tega zahteval (ker je zaradi svojih članov razumel problem športne dejavnosti vseh društev, ne le nogometa), da se v podtribunju nove tribune izrabi možnost vrnitve vsaj nekaj športnih prostorov za društva, ki so izgubila možnosti vadb v Pipuševi ulici. Ne poznam podrobneje sedanjih rešitev, sem pa na to opozoril dva za to področje odgovorna podžupana. Kot študent na Univerzi v Ljubljani sem si ob vsakem prihodu v Maribor z zanimanjem ogledoval takratno gradnjo in leta 1962 tudi bil na otvoritvi tega objekta. Za čas pred 57 leti je bila izgradnja inženirski dosežek in je seveda Ljudski vrt izpostavila z objektom, ki je vsaj z inženirskega vidika bil spoštovan. Res je, da je na zahodnem, severnem in južnem delu bil le zemeljski nasip z vgrajenimi betonskimi stopnicami, vendar se je na takratnem stadionu zbralo ob najzanimivejših nogometnih tekmah tudi do 20.000 gledalcev - pri tem so pomagala tudi drevesa, polna mladih gledalcev, in mislim, da je bil rekord obiska na pokalni tekmi s splitskim Hajdukom, čeprav vseh gledalcev na drevesih nihče ni mogel preštetih.
Prav je, da po 57 letih ter zaradi zastarelosti objekta, problemov dostopa in možnosti hitrega praznjenja ter zagotovitve sanitarnih in drugih standardov Ljudski vrt dobi na zahodni strani objekt, ki bo zadoščal vsem normativom Evropske nogometne zveze (Uefa) za mednarodne tekme, da se tudi reprezentanca pod vodstvom Matjaža Keka vrne na igrišče, kjer je zadnjič naredila rezultat, ki ji je zagotavljal uvrstitev na velika reprezentančna tekmovanja.
Takšen objekt se gradi ponovno za dolgoletno obdobje javne uporabe (recimo naslednjih 50 let) in ga ne bi smeli ozko opredeljevati le v interesu ene športne panoge
