Evropska klofuta manjšinam

Ne dogaja so pogosto, da bi se pod isti dokument podpisala Milan Brglez in Milan Zver. Politična razdalja med tema slovenskima evropskima poslancema je namreč zelo velika, čeprav pripadata strankama, ki podpirata sedanjo Evropsko komisijo in njeno predsednico Ursulo von der Leyen.{api_embed_photo_L30}630200{/api_embed_photo_L30}

Ta dokument je odprto pismo skupine 66 evropskih poslancev predsednici komisije in pristojni evropski komisarki Veri Jourovi v zvezi z dejansko zavrnitvijo evropske državljanske pobude Minority SafePack. To pobudo, ki vsebuje devet predlogov ukrepov, ki naj bi jih sprejela Evropska unija za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin, je komisija zavrnila, čeprav jo je podpisalo več kot 1,2 milijona državljanov EU, tudi Slovenije. Zavrnila jo je z dolgim birokratskim dokumentom, v katerem je na 22 straneh razložila, da manjšine lahko posegajo po ukrepih, ki jih vsebujejo številni obstoječi programi Evropske unije. S tem Evropska komisija ni primazala klofute samo podpisnikom pobude, ampak tudi Evropskemu parlamentu, ki je decembra lani pobudo podprl z veliko večino: za pobudo je glasovalo 524 poslancev, proti 67 in 103 so se vzdržali.{infobox-quote_full}151975{/infobox-quote_full}

V tem pismu evropski poslanci opozarjajo komisijo, da je tako zadržanje nevredno Evropske unije, ki jo evropska pogodba in Lista o temeljnih pravicah zavezujeta tudi k spoštovanju manjšin. Odgovor Evropske komisije je po oceni poslancev zgrešeno sporočilo in kaže na pomanjkanje političnega občutka za čustva državljanov EU, ki pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam. Poleg tega podpisniki opozarjajo, da je prejšnja Evropska komisija zavrnila zahtevo za zbiranje podpisov in so se morali pobudniki, med katerimi je tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, pritožiti na Sodišče EU, ki je prisililo komisijo, da registrira pobudo in omogoči zbiranje podpisov.

Seveda se bo kdo vprašal, zakaj je komisija sprejela tako odklonilno stališče. Odgovor je precej enostaven, če upoštevamo, kakšna so stališča držav članic, ki so po letu 2004 vstopile v Evropsko unijo. Pribaltske države se nekako ne morejo sprijazniti s prisotnostjo ruske manjšine, Slovaška in Romunija imata neurejene odnose z madžarsko manjšino, Poljska in Češka sta si v laseh zaradi poljske manjšine na Češkem, na ozemlju, ki ga je Poljska leta 1938 vojaško zasedla ob tihi privolitvi Hitlerjeve Nemčije. Bolgarija ima negativen odnos do manjšin, turške in makedonske, katere sploh ne priznava, tudi Hrvaška ni v celoti rešila odnosov s srbsko manjšino. Manjšinsko politiko imata nekako urejeno samo Slovenija in Madžarska. Sicer pa obstajajo tudi v starih članicah EU skupine in stranke, ki nasprotujejo ukrepom za zaščito manjšin, med temi predvsem skrajno desne stranke, kot so Vox v Španiji, nekdanja Nacionalna fronta, zdaj Nacionalni zbor v Franciji, AFD v Nemčiji, Bratje Italije v Italiji in tudi stranke v manjših državah. Ampak te stranke so v svojih državah opozicijske, medtem ko so v prej omenjenih državah vzhodne Evrope takšne večinoma na oblasti.{api_embed_photo}630198{/api_embed_photo}

Zato ni naključno, da sta pismo podpisala omenjena slovenska poslanca, sicer pa so za resolucijo Evropskega parlamenta v decembru glasovali tudi drugi slovenski evroposlanci; enako velja za Madžarsko, glasove proti resoluciji pa je treba iskati predvsem med skrajno desnimi strankami.

Pismo na koncu vsebuje poziv, naj komisija vendarle poišče način, kako bi lahko proaktivno odgovorila na predloge, ki jih vsebuje pobuda Minority SafePack. Gre pa samo za željo, kajti Evropska komisija je bila vedno zadržana do vprašanja zaščite manjšin. Že desetletja, vse od leta 1984, Evropski parlament opozarja na to vprašanje in ves ta čas komisija ni sprejela niti enega konkretnega predloga v tej smeri. V začetku se je izgovarjala, da v evropski pogodbi za to nima pravne podlage, z Lizbonsko pogodbo, ki v evropski pravni red vključuje tudi Listino o temeljnih pravicah, pa je to podlago pridobila. Zato je njen odgovor na državljansko pobudo Minority SafePack nerazumljiv in je upravičeno razburil poslance.