V trenutku, ko to pišem, se v Franciji zaključuje volilna kampanja pred prvim krogom predsedniških volitev. Predsednik Macron zadnjih 48 ur posveča predvsem kritiki Marine Le Pen, ki mu vse bolj diha za ovratnik. V več intervjujih je program kandidatke skrajno desne stranke Rassemblement National označil kot rasističen in brutalen poizkus polarizacije državljanov. Na Macronovo nesrečo pa je tokrat opozarjanje na problematična stališča Marine Le Pen bistveno manj učinkovito, kot je bilo pred petimi leti, to pa predvsem zato, ker se je pojavil Eric Zemmour, ki je tako zelo skrajen, da je ob njem celo Marine Le Pen videti skoraj spodobna.
V trenutku, ko to pišem, se v Franciji zaključuje volilna kampanja pred prvim krogom predsedniških volitev. Predsednik Macron zadnjih 48 ur posveča predvsem kritiki Marine Le Pen, ki mu vse bolj diha za ovratnik. V več intervjujih je program kandidatke skrajno desne stranke Rassemblement National označil kot rasističen in brutalen poizkus polarizacije državljanov. Na Macronovo nesrečo pa je tokrat opozarjanje na problematična stališča Marine Le Pen bistveno manj učinkovito, kot je bilo pred petimi leti, to pa predvsem zato, ker se je pojavil Eric Zemmour, ki je tako zelo skrajen, da je ob njem celo Marine Le Pen videti skoraj spodobna.
Macron se je znašel v pasti politične paradigme, ki - tudi kadar ni le alibi za pokrivanje političnega oportunizma - tvega, da bo prepričala manj ljudi, kot jih bo razočarala
Macron se je znašel v pasti politične paradigme, ki - tudi kadar ni le alibi za pokrivanje političnega oportunizma - tvega, da bo prepričala manj ljudi, kot jih bo razočarala
Macron je v časovni stiski. V predvolilno kampanjo je stopil zadnji, potem pa je sledila še ruska agresija na Ukrajino, ki se ji je popolnoma posvetil. Učinek "združevanja okrog zastave", kot temu pravijo Američani, je sedanjemu predsedniku najprej koristil in ga v raziskavah javnega mnenja potisnil čez mejo tridesetih odstotkov, kjer ni bil še nikoli. A ta učinek je izpuhtel tako hitro, kot je nastal, tako da sta z Le Penovo nekaj dni pred prvim krogom znotraj intervala statističnih odstopanj.
Macron je v časovni stiski. V predvolilno kampanjo je stopil zadnji, potem pa je sledila še ruska agresija na Ukrajino, ki se ji je popolnoma posvetil. Učinek "združevanja okrog zastave", kot temu pravijo Američani, je sedanjemu predsedniku najprej koristil in ga v raziskavah javnega mnenja potisnil čez mejo tridesetih odstotkov, kjer ni bil še nikoli. A ta učinek je izpuhtel tako hitro, kot je nastal, tako da sta z Le Penovo nekaj dni pred prvim krogom znotraj intervala statističnih odstopanj.
Francozi Macronu pravijo "président en même temps", kar bi lahko prevedli kot predsednik "po drugi strani pa" oziroma kot galsko inačico naše popularne "ne levo ne desno, ampak naprej". Macron se je znašel v pasti politične paradigme, ki - tudi kadar ni le alibi za pokrivanje političnega oportunizma - tvega, da bo prepričala manj ljudi, kot jih bo razočarala. V zelo kratkem času mora nagovoriti različne dele svojega precej heterogenega elektorata, ki od njega pogosto pričakujejo različna stališča do istih stvari. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je Macron nagovarjal desno krilo svojih "ne desno ne levo" volivcev, z napovedmi večjega nadzora nad socialnimi transferji in povišanja starosti za upokojitev ter priseganjem na jedrsko energijo in tako naprej. In razburil levo krilo svojih "ne levo ne desno" volivcev. V začetku aprila je tako na zborovanju v Parizu pristaše nagovoril s poudarjeno levimi toni glede socialne politike, šolstva in zdravstvenega sistema. In razburil tiste na svojem desnem krilu. Ali mu je ob tem uspelo pridobiti kakšen glas nižjega srednjega in delavskega razreda, ki je bil tradicionalno domena socialistov, zdaj pa je že dolgo pod večinsko kontrolo skrajne desnice, bomo videli kmalu. Zadnje raziskave javnega mnenja mu tudi glede tega ne kažejo najbolje. Macronov politični uspeh je na prejšnjih volitvah razbil tradicionalno levico in desnico, a Macronu v petih letih ni uspelo postaviti stabilnih temeljev za svoj politični model. Medtem ko so socialisti in konservativci v še večjih težavah, nastali prostor izkoriščajo skrajneži.
Francozi Macronu pravijo "président en même temps", kar bi lahko prevedli kot predsednik "po drugi strani pa" oziroma kot galsko inačico naše popularne "ne levo ne desno, ampak naprej". Macron se je znašel v pasti politične paradigme, ki - tudi kadar ni le alibi za pokrivanje političnega oportunizma - tvega, da bo prepričala manj ljudi, kot jih bo razočarala. V zelo kratkem času mora nagovoriti različne dele svojega precej heterogenega elektorata, ki od njega pogosto pričakujejo različna stališča do istih stvari. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je Macron nagovarjal desno krilo svojih "ne desno ne levo" volivcev, z napovedmi večjega nadzora nad socialnimi transferji in povišanja starosti za upokojitev ter priseganjem na jedrsko energijo in tako naprej. In razburil levo krilo svojih "ne levo ne desno" volivcev. V začetku aprila je tako na zborovanju v Parizu pristaše nagovoril s poudarjeno levimi toni glede socialne politike, šolstva in zdravstvenega sistema. In razburil tiste na svojem desnem krilu. Ali mu je ob tem uspelo pridobiti kakšen glas nižjega srednjega in delavskega razreda, ki je bil tradicionalno domena socialistov, zdaj pa je že dolgo pod večinsko kontrolo skrajne desnice, bomo videli kmalu. Zadnje raziskave javnega mnenja mu tudi glede tega ne kažejo najbolje. Macronov politični uspeh je na prejšnjih volitvah razbil tradicionalno levico in desnico, a Macronu v petih letih ni uspelo postaviti stabilnih temeljev za svoj politični model. Medtem ko so socialisti in konservativci v še večjih težavah, nastali prostor izkoriščajo skrajneži.
Kaj se bo na koncu izcimilo iz vsega tega, bomo videli v nedeljo, dokončno pa na dan slovenskih parlamentarnih volitev 24. aprila. Čeprav smo lahko zelo zaskrbljeni nad pohodom skrajne desnice v Franciji, ki bo v vsakem primeru zelo blizu polovici vseh glasov, vendarle menim, da se bo Macronu na koncu izšlo. Za las. Po drugi strani pa ...
Kaj se bo na koncu izcimilo iz vsega tega, bomo videli v nedeljo, dokončno pa na dan slovenskih parlamentarnih volitev 24. aprila. Čeprav smo lahko zelo zaskrbljeni nad pohodom skrajne desnice v Franciji, ki bo v vsakem primeru zelo blizu polovici vseh glasov, vendarle menim, da se bo Macronu na koncu izšlo. Za las. Po drugi strani pa ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
