Letno poročilo o stanju v EU, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ta mesec prebrala pred Evropskim parlamentom, zveni precej optimistično. Letos poleti doseženi dogovor o vzpostavitvi 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje in pomoč pri odpravi posledic pandemije novega koronavirusa je dal EU nov občutek moči.
Toda zdaj ni čas za samovšečnost. Čeprav je lahko Evropa ponosna nase zaradi svoje vodilne vloge pri doseganju ogljične nevtralnosti in "zelenem okrevanju", število primerov covida-19 na stari celini znova strmo narašča, zaradi česar obstaja velika nevarnost, da bo začela zaostajati v globalni tehnološki tekmi.
V smislu širšega gospodarstva je zdaj govora o okrevanju v obliki črke K, ko nekateri sektorji propadajo, medtem ko drugi doživljajo razcvet, pogosto zato, ker izkoriščajo priložnosti, ki jih poraja kriza. EU upravičeno skrbi, da njeno gospodarstvo sestavlja več sektorjev iz prve kategorije kot druge, osredotočene predvsem na informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT).
Pandemija covida-19 je pospešila digitalni prehod. Kitajska je denimo okrepila svoja prizadevanja, da bi dosegla tehnološko prevlado na področju umetne inteligence (AI) in v drugih ključnih sektorjih prihodnosti. Podjetja, kakršno je na primer ameriški Zoom, ki proizvaja programsko opremo za videokonference, so se v samo nekaj mesecih iz povsem neznanih imen spremenila v zvezdniška. ExxonMobil, nekoč največ vredno podjetje v ZDA, se zdaj ne uvršča niti med prvo 30-erico, potem ko so ga prehitela podjetja, kot je denimo Netflix. Kljub nedavni korekciji skupna tržna vrednost tega ameriškega tehnološkega velikana danes presega tržno vrednost vseh evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi.
Toda čeprav so vsakdanje življenje na stotine milijonov ljudi v času pandemije narekovali izdelki in storitve ameriških tehnoloških podjetij, si tudi ZDA ne morejo privoščiti samovšečnosti. Kitajski velikani, kot sta Huawei in TikTok, iz dneva v dan povečujejo svoj globalni tržni delež. Po besedah Erica Schmidta, nekdanjega izvršnega direktorja podjetij Google in Alphabet ter vodje svetovalnega odbora za inovacije pri ameriškem ministrstvu za obrambo, je "Kitajska na dobri poti, da na veliko načinov prehiti ZDA in da bi jo morali zato "obravnavati zelo resno". Sicer, svari Schmidt, bo imela Kitajska na koncu večje gospodarstvo, več investicij v raziskave in razvoj, kakovostnejše raziskave, širšo uporabo tehnologije in močnejšo računalniško infrastrukturo.
Bili so časi, ko je lahko Evropa ponosno trdila, da je prispevala k začetku dobe mobilnih komunikacij. Toda zdaj, ko je svet tik pred prehodom z omrežja 4G na 5G, evropskega prispevka k tehnološkemu napredku ni videti. V novem poročilu Evropske okrogle mize o industriji piše, da EU pri uporabi 4G-omrežja, ki je že tako ali tako zastarela tehnologija, za tri leta zaostaja za ZDA in prav toliko tudi za Kitajsko. Odveč je reči, da še bolj zaostaja pri gradnji baznih postaj 5G, čeprav je sedež velikih podjetij za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, kot sta na primer Ericsson in Nokia, v Evropi.
Počasno prehajanje Evrope na tehnologijo 5G bo imelo daljnosežne posledice za njeno bodočo konkurenčnost. Med industrijami, ki bi jih lahko tehnologija 5G revolucionirala, so prav tiste, v katerih je Evropa že od nekdaj najmočnejša: proizvodnja, oblikovanje in zdravstvo. Zdaj obstaja velika nevarnost, da bo prevlado v teh industrijah po zaslugi digitalizacije prevzela Kitajska.
In 5G je samo ena tehnologija. Veliko pomembnejša je denimo umetna inteligenca, na področju katere je stanje v Evropi še posebno slabo. Po ugotovitvah raziskave, ki jo je leta 2019 izvedel Center za podatkovne inovacije, ZDA vodijo v globalni tekmi, ko gre za dosežke pri razvoju umetne inteligence, in to v kar štirih od šestih preučenih kategorij (znanje, raziskave, razvoj in strojna oprema), medtem ko Kitajska vodi pri preostalih dveh (posvajanje novih tehnologij in podatki). EU nima primata v nobeni kategoriji, čeprav le malo zaostaja za ZDA, kar zadeva znanje.
Kitajski velikani, kot sta Huawei in TikTok, iz dneva v dan povečujejo svoj globalni tržni delež
Ta zadnja ugotovitev je odločilnega pomena. Evropa nima težav s pomanjkanjem znanja, ampak z odsotnostjo ustreznih institucionalnih dogovorov in vodenja na tem ključnem področju. Razdrobljeni staromodni okviri upravljanja ovirajo gradnjo 5G-infrastrukture. Nezadostno financiranje osnovnih raziskav zavira inovacije, medtem ko odsotnost globokih kapitalskih trgov otežuje startupom dostop do financiranja, ki ga potrebujejo za rast in nadgradnjo, zaradi česar jih velikokrat "ugrabijo" premožna ameriška podjetja.
Posledice vsega tega je mogoče jasno videti ob pogledu na seznam svetovnih "samorogov" (startupov, vrednih milijardo dolarjev ali več). Na enem od zadnjih seznamov se je med deset najuspešnejših na svetu uvrstilo šest startupov iz ZDA, trije iz Kitajske in eden iz Singapurja. Na drugih seznamih je med prvo deseterico največ kitajskih - toda na nobenem od teh seznamov ni pri vrhu videti evropskih startupov.
Konec preteklega leta je Evropski parlament razglasil "podnebno izredno stanje", da bi dal nov zagon prehajanju v ogljično nevtralno gospodarstvo. To je popolnoma razumljiv cilj, ki mu je treba dati prednost. Toda Evropa mora na domačih tleh razglasiti tudi "digitalno izredno stanje", da ne bo še naprej nazadovala na področjih, ki bodo ključna za dosego vseh drugih razvojnih ciljev, vključno z zelenim gospodarstvom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
