Barbarsko uničenje Grčije, napovedano leta 2015 (in že pred tem), se je znova znašlo v medijih, tokrat zaradi grozljive železniške nesreče, ki je bila najhujša, kar so jim bili v tej državi z najmanjšo železniško mrežo v Evropi priča doslej. Osemindvajsetega februarja je potniški vlak čelno trčil s tovornim vlakom, ki je po istem tiru vozil v nasprotno smer. Lažji in hitrejši potniški vlak je bil pri tem močno poškodovan.
Časnik The Guardian je poročal, da sta "vlaka vozila po, tako se zdi, dobro vzdrževanem odseku elektrificirane glavne proge". Pa počakajmo trenutek, da naši možgani dojamejo, kako nepomembna je ta opazka. Govorimo namreč o čelnem trčenju. Seveda ni bila kriva proga. Je potem res šlo za "tragično človeško napako", kot je takoj oznanil grški premier Kiriakos Micotakis? Policija je prijela načelnika postaje v Larisi, ki mu zdaj grozi dolgoletna zaporna kazen. Kako prikladno, da obstaja nekdo, ki mu lahko naprtijo krivdo.
Kdo je ta načelnik postaje? Novinar Dimitris Konstantakopoulos poroča, da gre za 60-letnega moškega z nezadostnimi izkušnjami, ki je sam opravljal to izredno odgovorno delo. The New Times dodaja, da je imel za seboj le šestmesečno usposabljanje.
Zakaj so bili ljudje sploh vpleteni? Avtomatizirani sistemi, ki preprečujejo, da bi lahko dva vlaka pripeljala po istem tiru in trčila, menda niso bili vgrajeni. In zakaj ne? Očitno zato, ker so te reči zelo drage. Ker prispevajo k zvišanju stroškov, ne pa tudi k zvišanju prihodkov. Da bi zagotovili, da bodo taka varovala nameščena, mora poskrbeti država z regulacijo, ki je ne bi smela gnati želja po dobičku.
Še huje je, tako poroča Konstantakopoulos, da je bil po navedbah nekdanjega direktorja podjetja Trainose zadnji sistem daljinskega vodenja železniškega prometa deaktiviran leta 2020. Od tedaj naprej nekdanji direktor ne potuje več z vlakom. Časnik The New York Times navaja, da uslužbenci železnice poročajo, da zaradi številnih tehničnih okvar v preteklih letih na semaforjih vedno gori rdeča luč, zato so prisiljeni drug drugega na prihajajoče vlake opozarjati preko voki-tokijev. Predsednik združenja strojevodij pa je za BBC izjavil, da ne delujejo niti kontrolne luči niti semaforji niti sistemi za elektronski nadzor prometa.
Za to človeško napako je torej kriv nekdo drug. Zanjo so krivi tisti, ki so zasnovali, zagovarjali in promovirali ekonomske doktrine, ki so povzročile opustošenje Grčije, in vsi mi, ki smo pri tem sodelovali
Podjetje Trainose, ki opravlja grške železnice, je leta 2017 od države kupila italijanska družba Ferrovie dello Stato. Ker je bilo italijansko podjetje edini interesent, lahko sklepamo, je Trainose kupilo po zelo ugodni ceni. Zagovornike zasebnega podjetništva – oprostite, privatizatorje – je vodila želja po čim večjem dobičku: znižali so stroške, tako da so se znebili varnostne opreme in močno zmanjšali število uslužbencev. Grške železnice so leta 2020 zaposlovale 6000 ljudi, medtem ko jih danes zaposlujejo le 800, čeprav naj bi jih 2800. Ne nazadnje je popolnoma odveč, če dogajanje na železniških progah 99,9 odstotka časa spremlja več parov oči.
Torej je res šlo za človeško napako. Toda kdo jo je naredil? Sta za nesrečo res odgovorna samo načelnik postaje in podjetje Trainose (ki se je lani preimenovalo v Hellenic Train)? Načelnik postaje je očitno grešni kozel. In ker je uprava podjetja Hellenic Trains storila točno to, kar so od nje zahtevali, jo je težko obtožiti, da je naredila napako.
Kaj pa Micotakis? Njegova vlada ima regulativno funkcijo, ampak je ni izvajala. Ministrstvo za infrastrukturo in transport je imelo nalogo, da poskrbi za posodobitev železniške mreže, vendar tega ni storilo. A tudi v tem primeru ni nihče storil napake. Vlada ni opravila svoje regulativne funkcije, da ne bi ogrozila dobičkov zasebnega podjetja. Ministrstvo ni poskrbelo za posodobitev železnice zaradi vladnega varčevalnega programa.
In nekdanji premier Aleksis Cipras, ki je leta 2015 podpisal pogoje grške kapitulacije pred upniki, po kateri je sledila privatizacija oziroma razprodaja državnih podjetij? Tudi on tega ni storil pomotoma, ampak je bilo njegovo dejanje posledica izdaje, nepoštenih namenov in višje sile.
Kaj pa tisti, ki so Grkom vsilili varčevalne ukrepe, deregulacijo in privatizacijo? Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija – zloglasna trojka – so prevzeli nadzor nad grško vlado leta 2010, nato spet leta 2015 in v bistvu držijo vse vajeti v rokah še danes. Tudi trojka ni naredila nobene napake, saj je preprosto uresničevala dogmo, ki so jo predpisali ekonomisti v službi upnikov.
Za to človeško napako je torej kriv nekdo drug. Zanjo so krivi tisti, ki so zasnovali, zagovarjali in promovirali ekonomske doktrine, ki so povzročile opustošenje Grčije, in vsi mi, ki smo pri tem sodelovali. Polomili smo ga, toda bili smo prepričani vase, domišljavo smo sprejeli, da je prostotržna ekonomija edina možnost ("da alternativa ne obstaja"), da je regulacija breme, ki se mu je mogoče izogniti, in da je zasebno lastništvo vedno boljše od državnega. Ljudje na vplivnih položajih so bili samozadovoljni, če že ne veseli, ko so se te doktrine ukoreninile v Grčiji in drugod po svetu.
Erga omnes in culpa (oziroma vsi nosimo del krivde).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
