Pred letom dni, 1. avgusta 2020, se je na protestu v Berlinu zbralo okoli 30.000 nasprotnikov ukrepov za zajezitev pandemije covida-19. Čeprav je dogodek, ki ga je organiziralo v Stuttgartu ustanovljeno gibanje Querdenken, kršil prepoved zbiranja ljudi, je na koncu minil brez večjih težav. Popolnoma drugače pa je bilo že na naslednjih demonstracijah 29. avgusta 2020.
Večina od 38 tisoč udeležencev shoda, ki ga je policija sprva prepovedala, nato pa je upravno sodišče v Berlinu odločitev razveljavilo, je sicer mirno protestirala, toda manjša skupina od 450 do 500 demonstrantov, med katerimi so bili številni skrajni desničarji, je poskusila vdreti v zgradbo nemškega parlamenta. Napad ni bil niti tako nasilen niti tako dobro načrtovan kot vdor v ameriški Kapitol pol leta pozneje, ki ga je spodbudil ameriški "Q", teorija zarote QAnon, kljub temu pa je šlo za prvi napad na nemški Reichstag od časa nacizma. Nemčiji se torej ne piše nič dobrega.
Prevrtimo naprej na 1. avgust 2021. Gibanje Querdenken je že pred tem vložilo prošnjo za dovolitev protesta s 25 tisoč udeleženci, ki pa so ga mestne oblasti zavrnile na podlagi tega, da skupina v preteklosti že večkrat ni upoštevala omejitev za preprečitev širjenja virusa. Organizatorji so zoper odločitev vložili pritožbo, ki ni bila uspešna, naposled pa so jim oblasti dovolile izpeljati protest v avtomobilih.
A izkazalo se je, da je to bila le ukana. Namesto na štirih kolesih so se začele skupine demonstrantov pojavljati kar peš. Prihajali so z različnih koncev mesta, predvidoma z namenom, da bi se vsi skupaj zbrali pred Brandenburškimi vrati in zgradbo Reichstaga. Sledil je bizaren prizor. Približno 7000 demonstrantov brez mask se je igralo mačke in miši s policisti, ki so očitno podcenjevali verjetnost ilegalnega shoda in možnost, da se ta sprevrže v nasilje. Ime Querdenken temelji na besedni igri; po eni strani ima konotacijo nasprotovanja ali ugovarjanja, po drugi pa lateralnega razmišljanja. Gibanje je aprila lani ustanovil razvijalec programske opreme iz Stuttgarta Michael Ballweg z namenom odpravljanja omejitev zaradi covida-19.
Ballweg in njegovi podporniki menijo, da javnozdravstveni ukrepi med pandemijo kršijo ustavne pravice Nemcev, med drugim tudi pravico do svobodnega zbiranja. To je sicer res, vendar je vlada po obsežnem posvetovanju v parlamentu in na sodiščih prišla do zaključka, da so te začasne kršitve ustave utemeljene glede na to, kako resno grožnjo predstavlja covid-19.
Querdenkerjev ta odgovor ni prepričal. Vlado obtožujejo, da je pandemijo izrabila za vzpostavitev diktature. Geslo, ki ga na shodih najraje vzklikajo, je "Mir, svoboda, brez diktature".
Po tem, kar se je zgodilo avgusta 2020, je prvi del tega slogana vedno bolj pod vprašajem, enako vprašljivo pa je, ali je skupina še vedno osredinjena le na vprašanje varovanja ustavnih pravic med pandemijo. S tem, ko se je povečala - danes ima lokalne izpostave v 59 nemških mestih -, je namreč obenem razširila tudi svoja stališča. V nedavno objavljenem sporočilu javnosti so v skupini na primer zapisali, da je vlada zlorabila pandemijo, da je ustvarila "stanje stalnega nadzora" ter policiji in mejni straži podelila nova pooblastila za "nadaljnje omejevanje človekovih pravic po vsej Evropi". Poleg tega vladi očitajo, da je ljudi primorala k temu, da so "izgubili delovna mesta, opravljali nadure, se odpovedali plačam in žrtvovali svoje zdravje", in da je z omejevanjem izobraževalnega procesa uničila prihodnost mladih.
S tem, ko so svoj glavni argument navezali na problematiko vladnega nadzora in gospodarske neenakosti, so tako imenovani drugače misleči bistveno povečali bazo potencialnih podpornikov. Tako so k organizaciji pristopili nasprotniki cepljenja, anarhisti, libertarci, desničarji in raznorazne ezoterične skupine. Za tovrstno socialno gibanje od spodaj navzgor to niti ni tako nenavadno, vsekakor pa ne pripomore k njegovi kredibilnosti. Ballweg zanika očitke, da je njegova organizacija kakor koli povezana z ekstremisti; ta vtis so ustvarili mediji z zavajajočim in pristranskim poročanjem, meni. A to se ne ujema z ugotovitvami sociologa na Univerzi v Baslu Oliverja Nachtweya, ki je skupaj z ekipo napisal najbolj izčrpno raziskavo o gibanju Querdenken.
V študiji, v kateri so preučevali s pandemijo povezane proteste v Nemčiji, Avstriji in Švici, so ugotovili, da gre za heterogena gibanja, ki jih sestavljajo različne družbene skupine. Vse združuje dejstvo, da se njihovi pripadniki počutijo odtujene od političnih institucij, uveljavljenih strank in osrednjih medijev. Prav zaradi občutka odtujenosti so dovzetni za teorije zarote, pišejo v raziskavi. Zato morda ni presenetljivo, da proteste Querdenken vse pogosteje zaznamuje antisemitska naravnanost, čeprav gibanje ne kaže znakov izrazite ksenofobije ali islamofobije.
Zaradi občutka odtujenosti so ljudje zlasti dovzetni za teorije zarote
Kot opažajo Nachtwey in kolegi, so querdenkerji izjemno libertarno usmerjeni, pogosto verjamejo v alternativne oblike medicine in so nagnjeni k holističnemu in spiritualnemu načinu razmišljanja - pogledu na svet, ki je tesno povezan z nezaupanjem v sodobno medicino in, širše gledano, znanost. Vsem so skupne tri ključne osebnostne lastnosti: odpornost proti dejstvom, globoko prepričanje v svojo različico resnice in svetohlinstvo, ki že meji na ošabnost.
Čeprav se gibanja ne da opredeliti kot desničarskega, Nachtwey in njegova ekipa opozarjata, da njegov potencial za radikalizacijo narašča. Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je organizaciji denimo že izrazila podporo, njenih shodov pa se pogosto udeležujejo tudi člani ekstremističnega gibanja Državljani nemškega rajha (Reichsbürger), ki ne priznavajo sedanje Zvezne republike, ampak se zavzemajo za ponovno vzpostavitev Nemškega cesarstva.
Kljub pozivom nekaterih, da bi bilo gibanje "drugače mislečih" treba prepovedati, nemška vlada ni pokazala zanimanja za tako drastično potezo, ki bi utegnila doseči nasprotno od želenega cilja. Spet drugi upajo, da bo organizacija zamrla skupaj s pandemijo. A četudi se bo to zgodilo, je malo verjetno, da bosta prav tako izzvenela občutek odtujenosti med querdenkerji in njihovo nezaupanje do oblasti.
Nauk, ki ga lahko iz tega potegnemo, je preprost, toda obenem težaven: vlade morajo pozorno prisluhniti ljudstvu, razumeti njegove skrbi ter prepoznati dejanske in potencialne voditelje protestov, še preden imajo ti možnost, da javnost prepričajo v nore teorije zarote. S takšnim pristopom lahko sčasoma omejijo verjetnost pojava novih populističnih in skrajnih, destabilizirajočih gibanj ali pa vsaj preprečijo, da bi ta prešla k nasilnim dejanjem. Do takrat pa bodo takšne skupine še naprej ogrožale družbo - in demokracijo.