Je koga presenetila reakcija notranjega ministra Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije Antona Olaja, ko sta ekspresno zahtevala preiskavo zoper ljubljanske policiste, potem ko so s protivladnega protesta, ki je potekal na ljubljanskem Prešernovem trgu, odstranili pripadnike neonacističnih organizacij? Morda koga je, tiste, ki so kopali po drobovju teh organizacij, ki so se odele v rumene jopiče, in razkrivali povezave med njimi in vladajočo stranko, pa zagotovo ne. Odrejena preiskava zoper policiste je bila več kot pričakovana. Policijski aparat, ki ga vladajoča stranka že leto dni politično nadzira in obvladuje - zaradi česar je zaupanje v policijo strmoglavilo -, si je kljub pokoritvi dovolil nepredstavljivo: vklenil je podpornike vlade. Ali bolje, vklenil je tiste, ki jih podpira vlada. Ne gre dvomiti, da bo preiskava pokazala, da je policija, kakopak, kriva.
Desetletje mineva od prvih objav, v katerih so (nekdanja) Delova Ozadja začela serijsko razkrivati okoliščine, povezane z neonacističnimi organizacijami v Sloveniji in njihovimi povezavami s SDS. Kolegica Anuška Delić je v seriji člankov natančno popisala povezave med stranko in organizacijo Blood & Honour, tudi s takšnimi detajli, da je njen vidni član delal za kampanjo kandidatke SDS Irene Tavčar.
Ko so se lani prvič pojavili, da bi zmotili protivladne protestnike, odeti v rumene jopiče in pod krinko domoljubja, je Delićeva za Poptevejev Fokus dejala, da se skoraj desetletje pripadniki neonacističnih skupin niso na takšen način javno izpostavljali. Vedela je, da se enkrat bodo, ni pa bilo jasno, kdaj. Njihov pojav na protivladnih protestih jo je sicer presenetil, a le v tem, da so se na ljubljanskih ulicah hkrati pojavili najvidnejši člani slovenskih neonacističnih skupin. Po njenih besedah to pomeni, da je čas za njihovo aktivacijo dozorel: "Pod to vlado je bilo to seveda pričakovano."
Žal je daleč Nemčija, daleč je njen zvezni urad za zaščito ustave. Vladajoči že vedo, zakaj ga nimamo
Eden od dozdevnih vodij provladne protestniške skupine, je na portalu Oštro razkrila Delićeva, je bil Nace Prosen, nekdanji kandidat SDS na lokalnih volitvah. Njegov brat Dejan Prosen, ki ga je Delićeva leta 2011 razkrila kot neformalnega vodjo slovenskega krila Blood & Honour, je bil leta 2010 izvoljen za podpredsednika podmladka SDS v Žireh. Žan Mahnič, današnji državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade, je žirovskemu podmladku pomagal pri ustanovitvi z izkušnjami iz istovrstne organizacije v občini Gorenja vas - Poljane. Ozadja so poleg tega leta 2014 razkrila, da državni vrh varuje policist, večkrat opažen v družbi pripadnikov neonacistične organizacije. Nič se ni zgodilo.
Organizacije, katerih pripadniki se pri nas odevajo v rumene jopiče, so v tujini prepovedane - v Nemčiji je njihovo delovanje prepovedano, saj je v nasprotju z nemškim ustavnim redom, v Kanadi pa so tovrstne organizacije uvrstili na seznam terorističnih skupin. Pri nas njihovo delovanje očitno ni problem kljub kazenskemu zakoniku, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kar vključuje razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in širjenje "idej o večvrednosti ene rase nad drugo", ali pa zanikanje, zmanjševanje pomena, odobravanje, omalovaževanje, smešenje ali zagovarjanje genocida, holokavsta in drugih grozodejstev.
Zdaj, leta 2021, so rumeni biseri, če povzamemo notranjega ministra, svojo taktiko nadgradili s predstavljanjem za novinarje, ki nadlegujejo protestnike. Pri tem imajo jasno podporo vladajoče stranke, notranjega ministra in prvega moža policije, zato se postavlja vprašanje, kako bo vlada - še posebej v mesecih predsedovanja - to podporo upravičila pred visokimi predstavniki EU, katere vrednote počivajo na antifašizmu oziroma antinacizmu.
Na tem mestu bi se lahko seveda vprašali, kako lahko neka politika podpira ideologijo, ki je v svoj temeljni program zapisala uničenje slovenskega naroda in se ga nato tudi lotila - z raznarodovanjem, razseljevanjem, pošiljanjem v koncentracijska taborišča, etničnim čiščenjem in ubijanjem. Lahko bi se seveda tudi vprašali, kaj je narobe z rumenimi biseri, ki so jih polna usta domoljubja, hkrati pa so simpatizerji režima, ki je uničeval slovenski narod. A to so že vprašanja, ki segajo na področje osebnostne in politične patologije.
Na tem mestu moramo še za trenutek v preteklost. Pred dobrimi petimi leti je moralo (osramočeno) tožilstvo umakniti obtožnico zoper Delićevo, ki ji je očitalo kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. To naj bi storila konec leta 2011, ko je v več člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS. Za ovadbo zoper Delićevo je poskrbel Damir Črnčec, takratni direktor Sove in takratni veliki podpornik SDS. Danes je tesen sodelavec Marjana Šarca. Glede na to, da je zamenjal tabor, bi lahko danes razkril, zakaj se je tako bal, da bi originalno, ne pa prirejeno poročilo o škodi, ki da je bila prizadejana Sovi, odpotovalo izven agencije.
Verjetno bi lahko razložil kaj več tudi o poročilu Sove, ki ga je v dokumentarcu Koalicija sovraštva objavil Erik Valenčič. Zgodba je bila povezana s Sovinim poročilom o delovanju ekstremističnih skupin, katerega obravnavo je Črnčec preprečeval oziroma zahteval, da se uravnoteži, da bi s tem "ublažil" ugotovitve, ki so šle v smer, da so največja grožnja ustavni ureditvi prav skrajno desne (neonacistične) organizacije.
Vse to so predzgodbe, zaradi katerih se lahko danes opogumljeni rumenosrajčniki sprehajajo po središču glavnega mesta. Ni ključni problem to, da so jih vklenili ljubljanski policisti, ki bodo za to najbrž tudi kaznovani, ampak da se še danes nihče ne ukvarja z njimi. Take barve, kot so njihovi jopiči, je namreč tudi sadež, ki je tudi oznaka za države, ki dopuščajo, da javno paradirajo po njihovih ulicah. Policija nič, Sova nič, tožilstvo nič.
Žal je daleč demokratična Nemčija, daleč je njen zvezni urad za zaščito ustave. Vladajoči že vedo, zakaj ga nimamo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
