Svoboda in prostodušnost sta v zmešnjavi vsega napačno razumljena pojma demokracije, ki zahteva predvsem razumno pojmovanje spoznanj in tudi razumevanje reda, doslednosti in skupnih vrednot. Posameznik je prav v demokratičnih družbah dolžan spoštovati pravila in pri svojem delovanju razumeti tudi vrednote družbe. Merkur, rimski bog trgovcev in mešetarjev, upodobljen z glasniško palico in mošnjičkom v rokah, je še najbolj podoben današnjim Šentflorjancem, ki nam krojijo usodo. Eden najuglednejših svetovnih filozofov G. W. Friedrich Hegel je končal gimnazijo v Stuttgartu in na univerzi v Tübingenu magistriral na oddelku za filozofijo. Vsa njegova razmišljanja in njegove filozofske teze so bili zasnovani na svobodi in razumu. Njegova osnovna teza pa je bila, da je svobodo treba združiti z zakonitostjo. Naš Ivan Cankar je simbol klanca siromakov združil s pogledom v učiteljevo okno kot simbolom izobraženosti in prebujanja ljudi. Današnje vprašanje je le, kako dolgo bomo kot ponižni siromaki še tekali za vozom na romarsko Gorco.
Razmere v državi so posledica krize vrednot. Ena osnovnih vrednot je izobrazba in na osnovi pridobljene izobrazbe opravljanje dela s področja šolanja in študija. Z vstopom v Evropsko unijo je družba vpeta v globalne razvojne in gospodarske tokove, kar pa nedvoumno zahteva odgovorno vodenje države in njeno načrtno usmerjanje v družbo znanja, ki edina lahko zagotavlja tekmovalnost in odprtost. Vse države se srečujejo z zelo zahtevnimi vprašanji: demografija, zdravstvo, socialna vprašanja, energetski viri, varovanje okolja, podnebne spremembe, finančna negotovost in še bi lahko navajali. Ob tem pa potrebujemo razumno državno in lokalno vodenje, ki je pa intelektualno na vse nižji ravni, saj se v neurejenih razmerah pamet distancira od razmer, ki jih je ustvarila politika s svojo strankokracijo in neurejenimi družbenimi podsistemi (zdravstvo, sodstvo, sociala, varnost, šolstvo, znanost). Dolgoletna neoliberalna manija, zasnovana na hitrem pridobivanju lastnine, kupčkanju in preprodajanju ter igranju z različnimi fiktivnimi vrednostmi, je družbo pripeljala v stanje popolnega neravnovesja, iz katerega ni možno pričakovati hitrega izhoda. Prevrednotene državne investicije (avtoceste, energetika, javni objekti in drugo) in visoki stroški javne porabe so žal izničile določen pozitiven razvoj v gospodarstvu.
