Zadnji teden me z vseh koncev in krajev sprašujejo, po čem si bom zapomnila leto 2018. Leto 2018 je bilo leto, v katerem se navidez ni zgodilo nič zares pretresljivega. Nič takega, kar bi pomembno ali celo bistveno spremenilo logiko sveta, v katerem živimo. Tako na makro kot na mikro ravni. Vse teče ustaljeno naprej. Kot je teklo že prej. Kot smo se že navadili.
Kar pomeni, da se v letu 2018 pravzaprav ni zgodilo nič zares pomembnega. Nič takega, po čemer bi si ga bilo treba zapomniti. Vsaj ne posebej zapomniti. Toda ko bomo na ta čas gledali iz zgodovinske perspektive, bomo sprevideli, da je bilo 2018 v bistvu leto, v katerem so se pojavile neke nove logike. In da je bilo začetek konca nekaterih drugih logik in projektov, za katere se trenutno še zdi, da niso v ničemer ogroženi.
Takšna stvar se zdi projekt EU.
