Ruralne družbe so bile že v pradavnini povezane z urbanimi središči. Mesta so oskrbovale s surovinami in uvažale njihove izdelke. V mestih se je razvila birokracija, ki je ponujala predvidljivo stabilnost, na podeželju pa se je javno življenje odvijalo okoli karizmatičnih oseb. Z nastankom narodov in modernih držav sta se obe strani sicer zbližali, vendar so posebnosti in nasprotja ostali.
Zmotno bi bilo misliti, da se ruralna kultura odvija le na podeželju in da je urbana kultura zgolj značilnost mest. Prostorska razpršenost in redka poseljenost slovenskega prostora sta elementa, ki v Sloveniji omogočata sobivanje in prepletanje obeh kultur. Zato sta obe prisotni tako na podeželju kot v mestih. Dolgo časa sta relativno mirno sobivali, leta 2004 pa je ruralni kulturi s prvo Janševo vlado uspel največji met po drugi svetovni vojni. Deloma je k uspehu ruralnih strank pripomogla zasičenost prebivalstva z dolgoletno vladavino LDS, deloma pa spravljiv predvolilni ton predsednika SDS. A kaj kmalu je nova oblast pričela spreminjati kulturno krajino. Grimsov zakon o RTV je bil viden začetek, sledil je umik urbane kulture iz RTV ali pa prestavitev takšnih oddaj v manj gledljive termine. Zacvetel je trg narodno-zabavne in domoljubne glasbe, slovenski rock je spet postal alternativna zvrst. Vrnil se je kulturni boj, ruralne stranke pa so sčasoma postale "domoljubne". Stranke urbane kulture so nadaljevale nenehne frakcijske boje, ruralni del političnega spektra pa se je organiziral okoli karizmatičnega voditelja.
Boj med urbanim in ruralnim Mariborom
