(NA ZAHODU NIČ NOVEGA) Stanje demokracije

Matjaž Gruden Matjaž Gruden
22.06.2020 20:00

V hitrem preletu letnih poročil o stanju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi – vsako izmed njih ima sto ali več strani – bi se ustavil še pri tretjem poglavju, ki je posvečeno pravici do zbiranja in združevanja. Ti dve temeljni politični svoboščini, ki zagotavljata pravico do mirnih protestov in delovanje civilne družbe, sta zaščiteni z 11. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zadnje poročilo ugotavlja, da pri nekaterih vladah nastaja vsebinsko nasprotje med njihovimi političnimi programi, v katerih zagotavljajo svojo privrženost interesom ljudi, in njihovim delovanjem, ki je usmerjeno v utišanje kritičnih in nasprotujočih si mnenj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Ena od mojih delovnih zadolžitev v zadnjih letih je bila urejanje letnega poročila generalnega sekretarja Sveta Evrope o stanju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi. Poročila, zadnje od petih je bilo zunanjim ministrom sedeminštiridesetih držav članic predstavljeno maja 2018, so na podlagi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, mnenj Komisarja za človekove pravice sveta Evrope in izsledkov in poročil številnih nadzornih in svetovalnih teles Sveta Evrope - od Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti, pa do Beneške komisije - analizirala stanja in trende glede demokratične varnosti v Evropi. Koncept demokratične varnosti temelji na prepričanju, da varnost in stabilnost v družbi nista odvisni zgolj od števila oklepnikov in lovskih letal, ampak tudi od delovanja demokratičnih institucij in stopnje spoštovanja temeljnih demokratičnih načel v okolju, v katerem te institucije delujejo.
Poročila so razdeljena v pet poglavij – pet stebrov demokratične varnosti –, ki jih sestavljajo učinkovito, nepristransko in neodvisno sodstvo, svoboda izražanja, svoboda zbiranja in združevanja, politične institucije in vključujoča družba. Zadnje poglavje vključuje oceno stanja glede nediskriminacije, enakosti med spoloma, uspešnosti boja proti sovražnemu govoru, odnosa do migracijskih izzivov, manjšin, izobraževanja, položaja mladih in seveda spoštovanja socialnih pravic.
Že prvo poročilo je ugotovilo, da stanje demokratične varnosti v Evropi ni bilo najboljše, potem pa so šle stvari, leto za letom, samo še navzdol. Format poročila ni omogočal, da bi natančneje osvetlili vse razloge za težave v delovanju demokracije v različnih evropskih državah v zadnjih letih, je pa na podlagi indikatorjev glede delovanja oziroma nedelovanja najpomembnejših institucij pluralistične demokracije kmalu postalo jasno, da je katalizator teh trendov v večini primerov populistična politika. Populizem se je izkazal za zelo spretnega v izkoriščanju napak, nedoslednosti, nekompetentnosti in pomanjkanja integritete v delovanju njihovih "nepopulističnih" konkurentov.

Varuh poudarja, da so izpostavljene okoliščine tako splošne, da bi jih bilo po vsej verjetnosti mogoče pripisati vsem udeležencem protesta.
Robert Balen
Arhiv Većera
Robert Balen
Matjaž Gruden
Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta