Nova kriza

Na začetku tega meseca je s severa Libanona izplulo šest čolnov s sirskimi in libanonskimi migranti ter poskušalo pristati na Cipru. Morda se res ne sliši veliko, toda to je šestkrat več čolnov z migranti, kot se jih je iz Libanona proti Cipru odpravilo v celem preteklem letu. S hitrim čolnom je mogoče sto navtičnih milj med Tripolijem in Cape Grecom, skalnatim polotokom na jugovzhodu Cipra, prevoziti v šestih urah. In ker je libanonska vlada v popolnem razsulu, so te mirne vode, ki jih praktično nihče ne nadzira, sanje vsakega tihotapca.

Ker so čolni majhni, se je z njimi do zdaj na Ciper pripeljalo le nekaj deset ljudi. Toda Ciprčani so se vseeno že odzvali na pravno vprašljiv način. Ciprske oblasti namreč kršijo konvencijo ZN o statusu beguncev, sprejeto leta 1951, saj te čolne ustavljajo že na morju in "ekonomske migrante" pošiljajo nazaj v Libanon, pri čemer trdijo, da to počnejo po dogovoru z libanonsko vlado.
Dejstvo je, da Ciper preprosto ni pripravljen na nov pritok beguncev. Njegovi zaporom podobni kampi za begunce so že prenatrpani, azilni sistem pa je preplet bizantinske birokracije in zapletene zakonodaje. Azilni postopek se tam trenutno vleče od tri do pet let. Vlada se zadnje čase trudi zakonsko urediti te zadeve, toda zaskrbljenost glede pravic beguncev in predpisanega postopka ostaja.
Kljub ogromni javni podpori, ki je je bil Libanon deležen pretekli mesec po močni eksploziji v bejrutskem pristanišču, niti Ciper niti druge države niso pripravljene sprejeti še več beguncev. Toda razmere v Libanonu postajajo vse bolj nestabilne. 10. septembra je v uničenem bejrutskem pristanišču izbruhnil nov velik požar, ki je še poglobil strah že tako travmatizirane države.
Čeprav so geopolitične razmere v vzhodnem Sredozemlju redkokdaj stabilne, so se v preteklih mesecih začele še dodatno zaostrovati, celo po regionalnih standardih. Libanonski politiki ostajajo predani tujim gospodarjem, zato je domača politika te države v bistvu ujetnica regionalne geopolitične premetenosti. Libanon je posledično doletelo več gospodarskih kriz, njegova vlada pa je bila lani že tako obupana, da je poskušala obdavčiti celo sporočila preko aplikacije WhatsApp.

Potem se je pretekli mesec zgodila eksplozija, ki je uničila veliko državnih zalog hrane in še dodatno načela razpoloženje prebivalcev. Čeprav so se mnoge države, vključno s Ciprom, tedaj hitro odzvale in so Libanonu takoj poslale humanitarno pomoč v obliki zdravil in hrane ter mu ponudile pomoč pri obnovi infrastrukture in ukrepih za krepitev zmogljivosti, bo država še več let potrebovala mednarodno pomoč, da bo lahko obnovila, kar je bilo uničeno.

Medtem se bodo posledice libanonske samovoljne notranje politike, dovzetnosti za zunanje pritiske in gospodarskega nereda zaradi pandemije covida-19 še okrepile. Ta popolni vihar bi lahko sprožil množični eksodus libanonskih državljanov, da milijonov razseljenih Sircev in Palestincev, ki so si poiskali zatočišče v tej državi, niti ne omenjamo.
Stvar je še hujša, ker turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, medtem ko mednarodna skupnost vso pozornost namenja sedanji pandemiji, nemoteno uresničuje novoosmanski projekt za okrepitev vpliva Turčije v regiji, se spušča v posredne vojne, si prilašča plinska polja, muzeje spreminja v mošeje ter Evropi grozi z novimi migrantskimi valovi. Potem ko je grški premier Kiriakos Micotakis zavzel odločno stališče in nasprotoval prisotnosti turških ladij za iskanje naftnih in plinskih nahajališč v spornih vodah, se je Ciper znašel sredi navzkrižnega ognja.
Politična dinamika ni nič manj napeta niti v EU, kjer vlada zmešnjava pri pogajanjih o brexitu, medtem ko je zaradi zapiranja državnih meja v okviru odziva na pandemijo postavljena pod vprašaj prihodnost schengenskega območja oziroma območja odpravljenih notranjih meja članic EU.
Ker se bo pandemija covida-19 s prihodom hladnega vremena najbrž stopnjevala in ker utegne pomeniti ostra zima za Libanon velik izziv, bi bilo pametno, če bi se Ciper, Grčija, Turčija in EU začele pripravljati na morebiten nov val beguncev z območja Levanta. V najslabšem scenariju bi se zaradi gibanja migrantov čez ledeno mrzla morja in zamrznjena območja ob istočasnem pustošenju covida-19 v vzhodnem Sredozemlju soočili s še večjimi humanitarnimi izzivi.
Če bi se začele oblasti na lokalni, regionalni in mednarodni ravni na to pripravljati zdaj, bi lahko omilile tako krizo. Po naših izkušnjah na Cipru ter drugod po svetu so najboljši način za to inovativni pristopi, ki spodbujajo uporabo tehnologije in sodelovanje migrantov pri iskanju možnih rešitev.

In ker nove radikalne strategije v bližnji prihodnosti še ne bodo na voljo, lahko EU začne vsaj z nakazovanjem izdatne finančne pomoči lokalnim in državnim oblastem v vzhodnem Sredozemlju. Tako bi lahko kampe za begunce na Cipru in morda tudi tiste na nekaterih najbolj vzhodnih grških otokih opremili z nujnimi potrebščinami in jih uredili tako, da bo v njih mogoče v največji možni meri ohranjati socialno distanco. Najeli bi lahko tudi dodatne uslužbence in prevajalce, s pomočjo katerih bi pospešili azilne postopke.
Poleg osnovne operativne pripravljenosti so na severu Libanona, na Cipru, v Grčiji in EU nujne lokacijsko specifična humanitarna pomoč in informacijske kampanje. Mediji morajo o tem vprašanju poročati tako, da bodo pri ljudeh vzbudili sočutje. Ciper in Grčija bosta morala spet začeti verjeti v evropsko načelo solidarnosti, ki zahteva proporcionalno razdelitev beguncev iz Libanona in z območja Levanta po vseh članicah EU. In za vsak dogovor bo nujen Erdoganov blagoslov, saj Turčija nadzira Severni Ciper.
Zaradi morebitne nove migrantske krize in zaostrovanja regionalnih napetosti so razmere v vzhodnem Sredozemlju tako nestabilne, kot niso bile že leta. Če se bo migrantska kriza vendarle zgodila, se bo Evropa soočila z grozljivimi posledicami, kar zadeva varnost na njenem jugovzhodnem krilu. EU bo morala biti kos tem izzivom in poiskati skupno podlago za regionalno sodelovanje. Nedavni požar, ki je uničil begunski center Moria na grškem otoku Lezbosu, je krut opomnik, kako hitro se lahko razblini trenutni vtis stabilnosti.