Anketa med občani naj bi bila pokazala željo po obvoznici, lastniki zemljišč, kjer naj se bi gradila obvoznica, širilo mesto, gradilo zadrževalnike in razbremenilnike za majhne potočke, pa pri tem očitno nimamo nobene besede. V petih letih, odkar se sprejemajo spremembe OPN, lastniki nismo dobili niti enega obvestila, da se na naših zemljiščih karkoli spreminja. Tudi kadar smo na svoji lastnini našli ljudi, ki so delali analize in meritve, smo morali biti tiho. Čeprav želijo uničiti našo prihodnost, moramo izbrskati vse informacije sami, kot da se nas to sploh ne tiče. Večina podatkov, s katerimi razpolaga občina, pa je prirejenih in lažnih, da bi kmetje popustili, da bi bili v očeh javnosti črne ovce in da bi lahko občina svoje načrte peljala naprej, nekatere tudi nezakonito.
Zakaj majhno mesto, kot je Slovenj Gradec, sploh potrebuje še eno obvoznico, ko pa že ima obvoznico v glavni prometni smeri sever-jug, poleg tega pa država neposredno ob mestu načrtuje še izgradnjo štiripasovne hitre ceste, prav tako v glavnem prometnem toku? Tako pač ugotavljamo po zdravi kmečki pameti in vsakodnevnih izkušnjah v prometu. Če pa župan in občinska urbanistka za vsako ceno želita še eno obvoznico in če si jo občani res tako želijo, nimamo nič proti, le tam naj jo zgradijo, kjer ne bo povzročila nepopravljive škode.
Kako sploh nekmetom in županom razložiti, kaj za kmete pomeni izguba zemljišč ali kmetije? Težko, ker kdor ni kmet, ne bo nikoli razumel. Mi živimo od kmetijstva, večino zemljišč pa imamo točno tam, kjer želi župan s svojo obvoznico in širitvijo mesta trajno uničiti kmetijska zemljišča. Naše kmetije so bile včasih velike, zdaj pa so zaradi širitev mesta v preteklosti ostale le košček tega, kar so bile nekoč. Vse tri kmetije smo torej mestu dale že ogromno. Več pa ne moremo dati, ker sicer propademo. Že zdaj se komaj preživljamo, odvisni smo od najema zemljišč, ker imamo lastniških že premalo, brez zemlje pa ne moremo preživeti. Resnično nas boli srce ob misli, da ne bi mogli več kmetovati. Na rodno grudo se človek kaj hitro čustveno naveže, kar pa nekmetje, župani in urbanisti/-tke ne bodo razumeli nikoli. Javnosti je znana samo gradnja ceste, ampak načrtovalci se večkrat zagovorijo in povedo, da je širitev mesta do južne obvoznice tisti pravi cilj dopolnitev OPN-ja. Z novo cesto bi se torej samo začrtala nova meja mesta.
Kako sploh nekmetom in županom razložiti, kaj za kmete pomeni izguba zemljišč ali kmetije? Težko, ker kdor ni kmet, ne bo nikoli razumel
Župan in podžupan prepričujeta občane in pristojne na ministrstvu za kmetijstvo, da na teh zemljiščih raste samo hmelj. Res je, na nekaterih zemljiščih je hmelj, na drugih pa raste hrana. Res je pa tudi, kot ju je nedavno na sestanku na MKGP nazorno poučil sekretar dr. Darij Krajčič, da ščitimo zemljo, ne kulture, in da lahko v hmeljišču že jutri raste krompir. Dokler tam ni asfalta, lahko v hmeljiščih, kjer ohranjamo kakovostno prst, kadarkoli posadimo krompir, žito, fižol, karkoli. Še nedolgo nazaj smo vse te tri kmetije tam pridelovale hrano. Ampak tudi takrat smo bili moteči, saj smo "smradili" z gnojevko. Število aplikacij gnojenja ali škropljenja skozi vse leto lahko preštejemo na prste ene roke, promet pa onesnažuje 365 dni v letu, 24 ur na dan.
Občinsko vodstvo upa, da bo s kvazianketami, v katerih tristo občanov odgovarja na splošno postavljena vprašanja, ki so tako naravnana, da ni mogoče izbirati, ni mogoče biti kritičen in ni mogoče dajati predlogov, ustvarilo vtis, da občani podpirajo ravno njihov predlog trase obvoznice in druge rešitve v predlogu dopolnitev OPN. Pa ni tako. Krajani Podhomca so se jasno opredelili, da ne želijo imeti okoli svojih hiš zadrževalnika in razbremenilnika potočka Homšnica, prebivalci Pameč so se že pred leti jasno opredelili, da želijo na severni strani regionalne ceste ohraniti kmetijska zemljišča. Nič od tega občina ne upošteva. V anketi so odgovarjali občani, ki se jih novi posegi sploh ne dotaknejo. Lastniki in sosedi, ki bomo nosili največ posledic, pa očitno nimamo besede. Podnebne spremembe nas opozarjajo, da svetu grozi lakota, zato nihče ne bi smel podpirati projektov, ki temeljijo na lažnih študijah in zavajanjih. Ne bomo dopustili, da se nam krati pravica do prihodnosti in ciljev ter da se uničuje to, kar smo dobili od prednikov. Čeravno nas poskušajo utišati, nas zaničujejo in ponižujejo, lastniki ne bomo tiho. Kljub temu da se nekaterim zdi narobe, imamo tudi kmetje svoje pravice in lahko izrazimo svoje mnenje. In ne, s tako grobimi posegi v okolje se zagotovo ne strinjamo.
Robert Kac, Franc in Marjana Gams, Peter Hace, Slovenj Gradec
