Pustimo ob strani vprašanje, ali je obvoznica nujna, in se osredotočimo na naslov, ki trdi, da sta nujnost obvoznice potrdila prometna študija in rezultat ankete.
To ne drži. Zadnja prometna študija (Lineal 2023) in tudi starejše (Lineal 2019 in 2020, PNZ 2014) ne ponujajo takšnih zaključkov. V najnovejši študiji so analizirali pet scenarijev prometnega omrežja pri najbolj pesimističnih napovedih, to pomeni visoki stopnji naraščanja prometa in NEIZGRADNJI tretje osi proti Dravogradu in Mežiški dolini. Vseeno tudi pri tako prirejenih vhodnih podatkih projekcije prometnih obremenitev niso kritične. V zaključku zadnje prometne študije je navedeno, da v planski dobi (2043) pri nobenem od analiziranih scenarijev ne pride do kritičnih obremenitev oziroma bodo bodoče obremenitve pod kapaciteto cestnega omrežja. Povsem drugačne, za Slovenj Gradec mnogo ugodnejše napovedi prometnih obremenitev v letu 2043 pa izhajajo iz študij, ki upoštevajo dejstvo, da bo do takrat končana kompletna tretja os v izvedbi štiripasovne hitre ceste do Mežiške doline. Iz drugih študij istega podjetja Lineal izvemo, da bo vpliv tretje osi naslednji: zaradi preusmeritve na hitro cesto se bo promet z Raven preko Kotelj do Slovenj Gradca, ki znaša danes na zahodnem delu Slovenj Gradca okrog 8000 vozil dnevno (od tega je okrog 20 odstotkov tranzita skozi mesto), v letu 2040 drastično zmanjšal na pičlih 4800 vozil na dan. Med temi vozili bo najbrž zanemarljivo število tistih, ki bi le prečkala naše mesto. Prometni podatki torej ne potrjujejo nujnosti južne obvoznice.
Kaj pa anketa? Najprej kaže podvomiti o uporabnosti takšne ankete. Če anketiranci menijo, da je obvoznica nujna, še ne pomeni, da podpirajo le tisto traso, ki jo zagovarja občinsko vodstvo. V anketi se niso mogli izrekati o tem, katera varianta trase se jim zdi primernejša. Za opredelitev pa tudi niso imeli dovolj informacij, saj so bili v zadnjih letih o prometni situaciji zelo enostransko obveščeni: namreč, da obvoznico nujno potrebujemo in da je možna samo trasa preko kmetijskega območja, ker naj bi menda alternativni trasi brezpogojno nasprotovali na DARS-u (to je zavajanje, res je le, da DARS ne želi priključka pri Homcu, za prečkanje obvoznice preko hitre ceste pa ne sme biti ovir).
Tudi ne preseneča, da občani niso zaskrbljeni glede samooskrbe. Izkušnja iz koronskih časov je bila mnogo prekratka in premila, da bi spoznali, kaj se zgodi, ko se pretrgajo oskrbovalne poti in se police v supermarketih izpraznijo. Ljudje smo tako naravnani, da zlahka in nezavedno sprejmemo predstave in mnenja, ki nam jih vsiljujejo razni oglaševalci, med njimi tudi politiki. In namesto da bi verjeli svojim vsakodnevnim izkušnjam o neproblematični pretočnosti cestnega omrežja v mestu in okolici, se zapeljali v kakšno prometno problematično mesto, da ne omenjam Ljubljane, in nato primerjali naš prometni raj s težavami drugih, se raje oprimemo izmišljotin, kot na primer, da se na Celjski dušimo v prometu (mimogrede, promet po ožji Iršičevi, kjer sta šola in bolnica, je enak in bi ostal takšen še po izgradnji obvoznice, pa to nikogar ne skrbi) pa da smo edino mesto, skozi katero poteka državna cesta (daleč od resnice, sicer pa ne vem, kaj je v tem problematičnega, če za ceste skrbi država namesto občine), najbolj čudno pa je, da nas strašijo, da bo mesto padlo v prometni kolaps, ko bo do Slovenj Gradca zgrajena tretja os. Če je res tako, potem je ne smemo graditi! Pa seveda ni. Po vsem tem pranju možganov je pričakovano, da bodo občani na vprašanje, ali mesto potrebuje še eno obvoznico, skoraj v en glas odgovorili z da, saj so se jih prijele predstave, da bodo že jutri naleteli na kilometer dolge kolone pri vstopu v mesto. Če pa bi anketiranci imeli možnost izbire med različnimi rešitvami, če bi jim zastavili vprašanja, ki bi jih vzpodbudila k samostojnemu razmišljanju, bi dobili bistveno drugačen rezultat.
Za začetek predlagam razmislek in anketo o tem: ali naj občina (investitor je država, občina pa sofinancer) gradi dodatno obvoznico ali naj raje država ustrezno posodobi Celjsko in Podgorsko cesto (preplastitev, krožišča, ukrepi za omejevanje in umirjanje prometa …), občina pa več pozornosti nameni lokalnim cestam, urejenosti in dostopnosti podeželja in javnemu potniškemu prometu? Ali pa tako (obvoznici ne nasprotujem brezpogojno, pač pa si prizadevam za ustrezno umestitev): ali naj poteka trasa južne obvoznice po najboljših kmetijskih površinah ali po obronku gozda od toplarne do že narejenega kraka na krožišču v Šmartnem?
Andrej Čas, Golavabuka
Obiščite spletno stran brez oglasov.
