Pojem nasilje je vsakodnevno prisoten v družbi teoretično (pisanje o tem) in praktično (neposredno izvajanje nasilja nad vsakim posameznikom, od otrok do najstarejših). Nanaša se na dejanja, ki povzročajo fizično, čustveno ali psihično škodo ljudem zaradi uporabe moči ali agresije nad nekom proti njegovi volji. Običajno je namenjeno poškodovanju, poniževanju, nadzorovanju ali zastraševanju.
Vedno pogosteje ugotavljamo, da je nasilje zelo resen družbeni problem. Ima dolgoročne posledice za žrtve in celotno skupnost. Vsi se trudimo preprečevati nasilje tako, da drug drugega ozaveščamo, se izobražujemo, zaostrujemo zakonodajo, vzpostavlja pa se tudi vedno več podpornih struktur za žrtve nasilja glede na spol in starost (varne hiše, materinski domovi, Strokovni centri za otroke in mladostnike, posvojiteljske družine idr.).
V nadaljevanju se bomo osredotočili na starostno skupino starejših, ki bivajo doma ali v zato namenjenih institucionalni in zunajinstitucionalni oskrbi. Nasilja nad starejšimi je vedno več, zato je o tem problemu sodobne družbe potrebno govoriti na glas.
Starejši so za družbo zelo pomembni. So ključni del naše skupnosti in imajo bogate izkušnje, znanje in modrost, ki so dragocen vir za naslednje generacije. Njihova prisotnost in vključenost v družbo imata več pozitivnih učinkov (modrost, izkušnje, znanje, mentorstvo; pomoč v družini, podpora mlajšim, vir topline in ljubezni v družini). Starejši so ranljiva skupina, ki potrebuje posebno varstvo in spoštovanje. Zagotovljeno morajo imeti ustrezno zdravstveno oskrbo, socialno podporo in pravno zaščito. Če je s strani družine in družbe kot celote vse to zagotovljeno, potem bi vsekakor manj govorili o problemu nasilja nad njimi.
Nasilje nad starejšimi osebami je nesprejemljivo ravnanje, ki se dogaja starejšim ljudem na podlagi njihove starosti. Vključuje vse oblike nasilja: fizično, čustveno, finančno ali spolno nasilje, zanemarjanje ali zlorabo. Je resen družbeni problem, ki ima škodljive posledice za fizično in duševno zdravje ter kakovost življenja starejših ljudi. Najhuje je, ker se pogosto pojavi znotraj družinskih krogov, v skupnostih ali v institucionalnih okoljih, kjer bi starejši ljudje morali biti najbolj varni (domovi za starejše).
V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 102. in 103. členu piše, da starši morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Starši so tudi dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati, dolžni pa so tudi po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje.
Hkrati pa t. i. Družinski zakonik navaja, da mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih tudi ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega.
Dejavniki, ki prispevajo k nasilju nad starejšimi, so socialna izolacija, pomanjkanje znanja in ozaveščenosti o starostnem nasilju, težave pri komunikaciji, odvisnost starejših od drugih za nego in podporo ter demenca ali druga bolezenska stanja, ki lahko povzročijo povečano ranljivost. Nasilje nad starejšimi je treba obravnavati in preprečevati na več ravneh. Zelo pomembno je ozaveščanje javnosti o problemu. Ves čas je potrebno izobraževati ljudi o spoštovanju starejših in promovirati medgeneracijsko sodelovanje. Vsekakor pa je potrebno zagotavljati učinkovite mehanizme za prijavo in preiskavo nasilja nad starejšimi.
In kdo je dolžan poskrbeti, da do nasilja nad starejšimi ne bo prihajalo? Predvsem vladne institucije, lokalne skupnosti in posamezniki morajo prepoznati znake nasilja nad starejšimi, jim zagotoviti ustrezno pomoč in predvsem zaščito. Še dodatno je potrebno okrepiti pravno zaščito starejših ljudi. Vzpostaviti moramo sisteme za njihovo podporo, ki bodo vključevali socialno oskrbo, varne nastanitvene možnostmi in zelo pomembno – zdravstveno oskrbo.
Čeprav imata tako politika kot tudi civilna družba v zadnjem obdobju "polna usta" medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti kakor tudi potrebe po še večjem spoštovanju starejših v družbi, je le težko preprečevati stereotipe in predsodke glede starosti. Razumevanje stanja, da je starejšim potrebno omogočiti aktivno udeležbo v skupnosti, vključevanje v odločanje in dostop do pravičnih pravic in virov, ni novo, le redka okolja pa se aktivno ukvarjajo s tem področjem. Moralo bi veljati skupno prizadevanje vseh družbenih subjektov v boju proti nasilju nad starejšimi in za zagotavljanje njihovega dostojanstva, varnosti in kakovosti njihovega življenja.
