(POGLED IZZA MEJE) Dars in humanitarne poti čez Slovenijo

Bojan Brezigar, Trst
15.03.2022 05:00

Razumem, da imajo nadzorniki Darsa navodila. Ali res ni bilo mogoče predvideti, da bodo humanitarne poti vodile preko Slovenije, in temu ustrezno prirediti navodila?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Zgodilo se je, pa se ne bi smelo. Berem v Primorskem dnevniku, da je Dars oglobil avtobus, ki je iz Ukrajine v Trst prevažal skupino 20 ukrajinskih otrok na zdravljenje v tržaško pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo. Gre za eno najboljših tovrstnih bolnišnic v Italiji, specializirano za vsakovrstno zdravljenje, od ortopedije do rakastih obolenj. V Trst ne prihajajo samo otroci iz vse Italije, ampak z vseh koncev sveta, tudi zaradi poškodb na vojnih območjih, vse do žrtev vojne v Siriji. Ob bolnišnici delujejo tudi nekatere fundacije, ki skrbijo za pomoč staršem otrok, zagotavljajo jim stanovanje in pomoč za oskrbo. Med temi je tudi fundacija, poimenovana po štirih novinarjih, ubitih na vojnih območjih, trije v Mostarju in eden v Somaliji. Dva med njimi sta bila tržaška Slovenca.

Takoj po izbruhu vojne v Ukrajini je Italija zagotovila pomoč otrokom v ukrajinskih bolnišnicah. V teh vojnih dneh prihajajo v Italijo, tudi v Trst, v bolnišnico Burlo Garofolo. Njena fundacija je odprla poseben račun za pomoč družinam; država oziroma bolnišnica bo na lastne stroške skrbela za zdravljenje, fundacije pa za pomoč staršem, ki spremljajo otroke.

Andrej Petelinšek

Tako je v soboto avtobus prečkal Slovenijo, ko je naletel na kontrolo slovenske avtocestne družbe. Avtobus ni imel vgrajene naprave za plačilo cestnine in to je bil razlog, da so nadzorniki Darsa voznika oglobili za 1000 evrov. Primorski dnevnik sicer pojasnjuje, da je Dars v prvih dneh marca predvidel možnost oprostitve cestnine za prebivalce Ukrajine, ki zaradi vojne in humanitarnih razlogov prihajajo v Slovenijo ali jo zgolj prečkajo. "Obstajajo sicer določene omejitve, med kategorijami, ki naj bi bile oproščene plačila cestnine, pa so tudi prevozi za opravljanje nalog humanitarne pomoči, ki morajo predložiti ustrezna dokazila, upravljavec cest pa mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur prej," so še zapisali.

Tu se seveda vsiljuje kar nekaj komentarjev. Najprej glede samega določila, da mora biti Dars obveščen 24 ur pred prevozom. Videti je namreč, da pri modrem vodstvu družbe za avtoceste nimajo predstave o tem, kaj pomeni vojno stanje. V Ukrajini so na silo otroke strpali v avtobus, ki je bil pač na razpolago; v poročilu ne piše, ali je bil avtobus ukrajinski ali kake druge države, gotovo pa je, da to ni bil avtobus, ki običajno vozi po Sloveniji. Očitno s pomočjo diplomacije - italijansko veleposlaništvo se je sicer iz Kijeva preselilo v Lvov, vendar deluje na ozemlju Ukrajine - so pač po dogovoru s tržaško bolnišnico zagotovili avtobus, vanj strpali bolne otroke in njihove matere in ga čim prej poslali čez mejo. Verjetno z navodili šoferjema, kako po najkrajši poti pripeljeta otroke v Trst. Za birokratsko določilo, da morajo 24 ur prej obvestiti Dars, verjetno niso vedeli, sicer pa tudi dvomim, da so od ukrajinske do slovenske meje potrebovali več kot 24 ur. Evropa je velika, vendar ne tako velika, da ne bi slabih 900 kilometrov, ki ločijo Lvov od Maribora, prevozili v manj kot 24 urah. Ali naj bi otroci v avtobusu čakali ure v avtobusu na meji, da bo zadoščeno določilu o 24 urah? Kdor je sprejel to določilo, bi moral najprej vzeti v roke zemljevid in premisliti, kolikšna je razdalja od ukrajinske do slovenske meje.

Drugi komentar zadeva zdravo pamet. Razumem, da imajo nadzorniki Darsa navodila. Ali res ni bilo mogoče predvideti, da bodo humanitarne poti vodile preko Slovenije, in temu ustrezno prirediti navodila? Navsezadnje so bili v avtobusu otroci in njihove matere. Ker možgani niso zato, da delijo ušesa na levo in desno, bi jih lahko ob takih primerih koristno uporabili; sicer obstajajo tudi mobilni telefoni, da bi se lahko nadzorniki posvetovali s svojimi nadrejenimi: "Hej, tu je avtobus s skupino bolnih otrok, ki iz Ukrajine odhajajo v Italijo v bolnišnico na zdravljenje, pa niso plačali cestnine …" Če pa so klic opravili, bi tisto o možganih lahko pripisali onemu, ki je udobno sedel v naslanjaču in odredil, da je pravilo pač jasno in da mora šofer plačati globo.

Kakorkoli že, sramota pade na Slovenijo. Za nazaj je ni mogoče popraviti. Namen tega zapisa je torej predvsem svarilo za naprej. In opozorilo, da v vojnem času birokracija ni nad zdravo pametjo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta