Po finančni krizi od leta 2008 naprej spremljamo procese združevanja bank, manjšanje števila bank in konsolidacijo bančnega prostora. Konsolidacija bank je lahko pomembna pri zmanjševanju presežnih zmogljivosti, izboljševanju stroškovne učinkovitosti in uporabi bolj osredotočenih in kredibilnih poslovnih modelov. Čezmejna konsolidacija lahko tudi spodbudi večjo razpršitev tveganja in prispeva k integraciji finančnih trgov, kar je pomemben cilj znotraj bančne unije. Centralne banke pa kot nadzorniki ocenijo uspešnost poslovanja in vzdržnost dogovora, ki ga sklenejo banke, in s tem zagotovijo, da bo novonastala bančna skupina zmožna redno izpolnjevati vse veljavne zahteve za varno in skrbno poslovanje v dogledni prihodnosti. V ta namen nadzorniki pregledajo poslovni model banke, preverijo, ali ima banka ustrezno raven kapitala in likvidnosti in ali ju bo lahko vzdrževala na daljši rok. Prav tako ocenijo, ali ima banka dobro upravljanje s primernim vodenjem in je sposobna ustvarjati dobiček.
ECB mora odobriti vsak kvalificirani delež, kar pomeni vsak prevzem deleža v banki, ki predstavlja deset odstotkov ali več delnic in/ali glasovalnih pravic v banki ali preseže kak drug relevanten prag. Banka, ki načrtuje prevzem kvalificiranega deleža, mora obvestiti nacionalnega nadzornika. Nacionalni nadzornik in ECB ocenita predlagani prevzem po merilih, določenih v direktivi o kapitalskih zahtevah: ugled predlaganega pridobitelja, vpliv na banko, finančno trdnost pridobitelja, ugled in izkušnje predlaganih novih vodstvenih kadrov in tako dalje. Konsolidacijo bančnega prostora (posredno) podpira tudi Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki izhaja iz evropske direktive krepitve finančne stabilnosti bank. Kar zadeva koncept "prevelika, da bi propadla", so za to vzpostavljeni mednarodno dogovorjeni standardi, ki od velikih in sistemskih bank zahtevajo dodatne kapitalske blažilnike in/ali sposobnost kritja izgub. Odbor za finančno stabilnost razvršča banke glede na določena merila in nadzorniki (centralne banke) zahtevajo kapitalske pribitke in kapital za pokrivanje izgub. Poleg tega morajo biti vse banke, ne glede na velikost, vedno rešljive. Da se zagotovi njihova rešljivost, potrebujejo preproste pravne strukture in dobre načrte za reševanje.
Po finančni krizi od leta 2008 naprej spremljamo procese združevanja bank, manjšanje števila bank in konsolidacijo bančnega prostora
Združitev (oziroma združitev s pripojitvijo) pomeni, da se banke združijo in ustvarijo novo skupno nadrejeno družbo, ki vodi večjo bančno skupino; ali pa se manjši banki pripojita večji bančni skupini. Bilanca stanja nove bančne skupine vključuje sredstva in obveznosti obeh združenih (oziroma pripojenih) bank. V primeru združitve SKB banke, Nove KBM z OTP banko gre za združitev zdravih ter kapitalsko in likvidnostno močnih bank. Če pa so banke v težavah, se uporablja Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank.
Gospodarstvo in prebivalstvo oblikujeta prihranke, ki so najpomembnejši bančni vir. Prihrankov gospodinjstev je v bančnem sistemu v Sloveniji okoli 26,6 milijarde evrov. Banke morajo zelo odgovorno ravnati z odobravanjem posojil, saj razpolagajo z narodnogospodarsko akumulacijo, ki jo ustvarja gospodarstvo z varčevalci. Slovenija mora imeti vsaj eno regionalno prisotno banko, sedaj imamo dve veliki banki: bančno skupino NLB in bančno skupino OTP, ob tem pa še več manjših bank, ki poslujejo s posebnimi skupinami kreditojemalcev. Skupina OTP kot vodilna banka v jugovzhodni in srednji Evropi je sedaj največja v Sloveniji po kreditih in depozitih. Ima 16,3 milijona komitentov in 35.800 zaposlenih. Podatki kažejo, da je bila bilančna vsota skupine večja od 80,5 milijarde evrov, z NKBM skupaj bo obsegala še za dodatnih 10 milijard evrov. Ima diverzificirano lastniško strukturo, med lastniki so nacionalni in tuji institucionalni vlagatelji. Bančna skupina NLB ima bilančno vsoto 23,5 milijarde evrov. Celoten bančni sistem v Sloveniji pa ima bilančno vsoto okoli 50,6 milijarde evrov. Bilančna vsota NLB v Sloveniji je približno 13,4 milijarde evrov, OTP pa ima v Sloveniji ima približno 13,9 milijarde evrov bilančne vsote. Točni revidirani podatki za leto 2022 bodo na voljo kmalu.
Za združitev večjih bank mora podati soglasje Agencija za varstvo konkurence. Preveri morebitna omejevalna ravnanja, koncentracijo tržnega deleža, pošteno tekmo med bankami, kakovost storitev in preprečevanje izkrivljanja konkurence, spodkopavanje konkurence in morebitno povzročanje škode gospodarstvu ter morebitne omejevalne sporazume. Prepovedana je zloraba položaja moči na trgu in morebitni nedovoljeni sporazumi med bankami, ki bi izkrivljali konkurenco ali delali škodo gospodarstvu. Agencija za varstvo konkurence je ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za združitev OTP z Novo KBM.
Združitve bank v večje bančne skupine bi morala prinesti koristi za gospodarstvo, saj razpoložljivi kreditni potencial omogoča večjo izpostavljenost bank do kreditojemalcev, racionalizacijo poslovanja v smislu pocenitve stroškov na enoto bančne storitve, integracijo s finančnimi trgi in večjo vpetost v globalno bančno okolje. Pričakujemo lahko večjo naravnanost bančne skupine na kreditiranje malih in srednje velikih podjetij, ki ustvarijo v Sloveniji okoli 49 odstotkov izvoza in so pomembni ekonomski subjekti v Sloveniji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
