Medtem ko se svet neenakomerno spopada s posledicami covida-19, polovico svetovne populacije napada vzporedna in prav tako grozljiva pandemija. V prvih mesecih pandemije je Organizacija združenih narodov napovedala, da bodo lahko karantene in omejitve gibanja vsake tri mesece povzročile šokantnih 15 milijonov dodatnih primerov nasilja na podlagi spola. Na žalost se zdi, da se te napovedi uresničujejo.
Minuli teden so se svetovni voditelji zbrali - virtualno in v živo - na Forumu za enakost generacij v Parizu z namenom usklajenega spodbujanja enakosti spolov. Na tem srečanju sem države, podjetja in posameznike pozval, naj se pridružijo globalni pobudi, ki bo dokazano doprinesla k odpravljanju strahu in negotovosti, ki ogrožata zdravje, pravice, dostojanstvo ter življenje mnogih žensk in deklet.
Od nasilja v družini do spolnega izkoriščanja, trgovine z ljudmi, otroških porok, pohabljanja ženskih spolnih organov in spletnega nadlegovanja - nasilna mizoginija je v senci pandemije covida-19 cvetela.
Za zbiranje in oceno popolnih podatkov bo potreben čas, vendar so trendi jasni. V dvanajstih državah, ki jih je Organizacija združenih narodov spremljala, se je število primerov nasilja nad ženskami in dekleti, ki so bili prijavljeni različnim institucijam, od leta 2019 do 2020 povečalo za 83 odstotkov, število primerov, ki so bili prijavljeni policiji, pa za 64 odstotkov.
V prvih mesecih pandemije so se število klicev na telefonske številke za pomoč žrtvam nasilja po vsej Evropski uniji v povprečju povečalo za 60 odstotkov. V Peruju se je število klicev na telefonske številke za pomoč žrtvam spolnega nasilja v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 skoraj podvojilo. Na Tajskem je bilo število oseb, ki so aprila 2020 v bolnišnicah prišle na krizne oddelke za nasilje v družini, več kot dvakrat večje kot v istem časovnem obdobju leto prej.
Takšne statistike in zgodbe se pojavljajo po celem svetu, kar še prispeva k že obstoječi epidemiji nasilja nad ženskami in dekleti. Pred pandemijo covida-19 je Svetovna zdravstvena organizacija ocenila, da bo vsaka tretja ženska v življenju doživela moško nasilje.
Pred dobrim letom dni sem izdal opozorilo. V odzivu na moj poziv h globalnemu premirju sem pozval k miru na domu, h koncu vsega nasilja povsod, od vojnih območij do domov, da se lahko solidarno in enotno soočimo s pandemijo, skupnim sovražnikom človeštva. Več kot 140 držav je izkazalo podporo. V 149 državah je bilo sprejetih približno 800 ukrepov, od katerih se je večina osredotočila na zatočišča, pravno pomoč ter druge storitve in podporo.
Žal so bila v mnogih primerih ta dejanja omejena in kratkotrajna. Kar je še huje, tudi druge države se umikajo, zmanjšujejo pravno zaščito in le nemo spremljajo, kako se izvaja nasilje nad ženskami in zagovorniki človekovih pravic, ki protestirajo zaradi teh preobratov.
V prvih mesecih covida-19 se je število klicev na telefonske številke za pomoč žrtvam nasilja po vsej Evropski uniji v povprečju povečalo za 60 odstotkov
Velika razširjenost nasilja nad ženskami in dekleti je privedla do sprijaznjenja, da je nekako neizogibno in ga je nemogoče končati. To je tako nezaslišano in samouničujoče, kot je tudi povsem napačno. Kljub izzivom preteklega leta so Združeni narodi s partnerstvom in precejšnjim financiranjem s strani Evropske unije pokazali, da so spremembe mogoče.
Če se združimo po preizkušenem modelu, lahko začnemo skrbeti za to, da naslednjim generacijam deklet ne bo treba živeti v strahu zaradi našega neukrepanja. Sčasoma se bomo naučili veliko lekcij o tem, kaj smo glede te pandemije naredili prav in kaj narobe. Ena prvih lekcij mora biti zagotovilo, da se ta sramotna skrita pandemija, s katero se sooča polovica našega prebivalstva, konča zdaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
